Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
rẹ́pən 2., -pna, adj. Rüben-; rẹ̑pno seme.
Svetokriški
rodoviten -tna prid. rodoviten, ploden: nijva je rodovitna im. ed. ž ǀ S'kuſi poſt Anna ie bila radovitna im. ed. ž ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ kadar je nerodovitnu lejtu, ſe toshio zhes bushtvu; kadar je rodovitnu im. ed. s ſe toshio de nej obeniga dobizhika ǀ ſeme Boshje beſſede, de ſi lih je nuznu, mozhnu, inu radovitnu im. ed. s ǀ Taista je ſturila rodovitno tož. ed. ž deshelo teh vernih ǀ S. Patrizu ſe perporozhite, de radouitno tož. ed. ž semlo vam ſturj ǀ on ſturj radovitno tož. ed. ž semlo ǀ to semlo rodovitnu tož. ed. ž sturij ǀ od tot moij grunti ſò taku dobru rodovitni im. mn. m ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve rodovitne im. mn. ž ratale ǀ Nej zhudu tedaj de nej ſo vezh taku rodovitna im. mn. s lejta, kakor ſo nekadaj bila primer.> enu lejtu je neradoutna semla, tu drugu pak je radovitnishi im. ed. ž ǀ Lia je bila radovitnishi im. ed. ž ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi im. ed. ž, inu vuzhenishi, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ Bug pak vekshi, jnu radovitnishi tož. ed. ž deshelo njemu poverne
Vorenc
rožmarinov prid., cachris, roshmarinovu ſéme
Besedje16
sajme gl. seme ♦ P: 1 (MTh 1603)
Pleteršnik
salátən, -tna, adj. Salat-; salȃtnọ seme, der Salatsame.
Pleteršnik
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
Svetokriški
sejati -jem nedov. sejati: Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat nedol. shitu ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat nedol. ǀ velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati nedol. ǀ ſe pergliha enimu ſejauzu, katiri je shal dobru shitu ſeiat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje 3. ed., inu shajnie ǀ ta kateri ſeje 3. ed., leta tudi shajnie ǀ temuzh ſeie 3. ed. ſaurashtvu, inu poboj ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo 1. mn., ſe pomujamo ǀ nezh neperſſainete, de ſi lih ſeiete 2. mn. ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete 2. mn. ſeme boſhje beſsede ǀ one neſejejo +3. mn., neshajneio ǀ nej ſi li ti dobru ſeme ſejal del. ed. m na tvojo nyvo ǀ Seranus kadar je ſvojo nyvo ſial del. ed. m, sa Purgar Maſtra je bil isvolen ǀ je oral, koppal, inu ſyal del. ed. m ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali del. mn. m, inu nyve obdelali
Pleteršnik
sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — (fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
Vorenc
seme s, F29, amonium, enu ſéme; confectio, en zuker, ali Confect od ſémena, inu ſadú; consemineus, conseminalis, s'mnogoterim ſemenom obſyan; labrum venereum, ṡzhetice, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; ordinaria semina, ſémena po rèdu ſajena, ſporeden; papaver, -ris, makovu ſéme; semen, ſéme; urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
Svetokriški
seme -na s seme: mii ſmò tu pravu pshenizhnu ſeme im. ed. ǀ od ſemena rod. ed. tiga shita zhlovek kroh ima ǀ Boshjo beſſedo je bil perglihal timu ſemenu daj. ed. ǀ G. Bug je tu lepu ſeme tož. ed. pſhenizhnu ſejal ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu, kateru je tu ner manshe mei vſemi ſemeni or. mn.
Prekmurski
sèmen -a m
1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9
2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441
Prekmurski
sèmen -a s seme, zrnje: Sementum Szemen KMS 1780, A9; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Ki pa dáva ſzemen ſzejjácsi KŠ 1771, 544; Gáj neſztávimo i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8; pren. to dobro ſzemen ſzo pa ti ſzinovje králeſztva KŠ 177145; li ſzamo z-Bo'ze rejcsi ſzemena KŠ 1771, 339
Pleteršnik
sẹ́mence, n. dem. seme; najmanjše semence je gorčično seme, Ravn.
Pleteršnik
sẹ́menica, f. 1) die des Samens wegen angebaute Pflanze, das Samengewächs, Cig., Jan., Nov.; bes. der weibliche Hanf, der Saathanf, Cig., Jan., jvzhŠt.; — die Samenrübe, Štrek.; — = zeljna glava za seme puščena, C.; — der zur Besamung in einem Gehau stehen gelassene Baum, der Samenbaum, Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — 2) das Samenthierchen, Cig.
Prekmurski
seménje -a s
1. žitno seme: Stero, iſztina, je náj ménſe med vſzeim Szeményem KŠ 1771, 44
2. seme, izloček moških spolnih organov: Ne právi: i ſzeményi, liki od vnougi, nego, liki od ednoga KŠ 1771, 562
Pleteršnik
sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
Pleteršnik
sẹ̑tən, -tna, adj., nam. setven: setno seme, Ravn.
Vorenc
smreka ž, F10, agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke, ali hoye, ſmrékova goba; conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena ſmreika; pinaster, -tri, ena divja ſmréka; pinus, -ni, vel pinus, -us, ſmréka; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡke od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza
Vorenc
solzica ž, lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha
Pleteršnik
stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — prim. strž f.
Število zadetkov: 95