Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
pripustiti [pripustīti pripustím] dovršni glagol

dopustiti

SSKJ²
prísten -tna -o prid., prístnejši (í ī)
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak
// nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka
2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo
// ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri
3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi
    prístno prisl.:
    pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega
Celotno geslo Pohlin
privoščiti [privoščīti privọ́ščim] dovršni in nedovršni glagol

biti naklonjen

PRIMERJAJ: privoščen

Celotno geslo Pohlin
prizanašati [prizanȃšati prizanȃšam] nedovršni glagol

prizanašati, gledati skozi prste, tj. delati, da kdo za negativno dejanje ni deležen negativnih posledic

PRIMERJAJ: prizanesti

Celotno geslo Pohlin
prizanesti [prizanésti prizanésem] dovršni glagol

prizanesti

PRIMERJAJ: prizanašati

SSKJ²
probújati -am nedov. (ú)
zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje
    probujajóč -a -e:
    probujajoči se narodi
Celotno geslo Pohlin
pustiti [pustīti pustím] dovršni glagol

dopustiti

PRIMERJAJ: pusti

Celotno geslo Sinonimni
réva -e ž
ekspr. ženska oseba v stanju, ki vzbuja sočutje, usmiljenje
SINONIMI:
sirotka2, ekspr. revica, ekspr. sirota1, ekspr. sirotica, ekspr. ubožica
GLEJ ŠE SINONIM: bojazljiv, bojazljivec, bolehen, bolehnež, neodločen, neodločnež, revež2, revščina1, skrb, šibek1, težava, trpljenje
Celotno geslo Sinonimni
révež2 povdk.
ekspr. izraža, da je kdo v stanju, ki vzbuja sočutje in usmiljenje
SINONIMI:
zastar. nebore4, ekspr. reva, ekspr. revče, ekspr. revček, ekspr. revše, ekspr. siroče, ekspr. siromak, ekspr. sirota2, ekspr. sirotče, ekspr. sirote, ekspr. sirotec, nar. sirotej, ekspr. sirotek, ekspr. sirotež, ekspr. ubog2, ekspr. ubožček2, ekspr. ubožec2
GLEJ ŠE SINONIM: slaboten2
SSKJ²
simpatétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva
♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati
2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom
Celotno geslo Etimološki
simpatȋja -e ž
Celotno geslo Pohlin
smiliti se [smíliti se smȋlim se] nedovršni glagol

smiliti se

SSKJ²
sočústvo -a s (ȗ)
zastar. sočutje: izrazi ljubezni in sočustva
SSKJ²
sočustvováti2 -újem nedov. (á ȗ)
čutiti, izražati sočutje: sočustvovati z ljudmi v taborišču / sočustvovati s tujo bolečino / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše mame sočustvovali z nami
    sočustvujóč -a -e:
    sočustvujoči reševalci ponesrečencev
Celotno geslo Sinonimni
sočustvováti -újem nedov.
s kom čutiti, izražati sočutje
SINONIMI:
ekspr. čutiti, knj.izroč. sočutiti, knj.izroč. sotrpeti, knj.izroč. žalostiti se
Celotno geslo Etimološki
sočustvováti – glej sočȗtje
SSKJ²
sočúten -tna -o prid.(ū)
ki čuti, ima sočutje: sočuten človek
// ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed
    sočútno prisl.:
    sočutno ga je poslušal; sam.:, um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta
Celotno geslo Sinonimni
sočúten -tna -o prid.
ki vsebuje, izraža sočutje
SINONIMI:
ekspr. milosten, knj.izroč. sožalen, zastar. žalen
Celotno geslo Etimološki
sočūten – glej sočȗtje
SSKJ²
sočútje -a s (ȗ)
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje
Število zadetkov: 128