Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
otemnéti -ím [otəmneti] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í)
1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo
// izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne
2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela
3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel
● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan
    otemnèl in otemnél -éla -o:
    srebro, otemnelo od starosti
Celotno geslo Frazemi
pásti (pádem) Frazemi s sestavino pásti (pádem):
beséda je pádla na kámen, čeljúst páde dôl kómu, kócka je pádla, kot da bi kdó pádel z Mársa, [kot da] bi kdó pádel z nebá, [kot da] je kdó pádel z lúne, [kot da] je kdó pádel z Mársa, [kot da] je kdó pádel z nebá, kot z nebá pásti, króna ne bo pádla kómu z gláve, ne pásti s hrúške, ne pásti z Mársa, ne pásti z nebá, níti na kônec pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne páde kómu, pásti kàkor snòp, pásti kot kámen, pásti kot kláda, pásti kot mána z nebá, pásti kot pokošèn, pásti kot snòp, pásti kot spodsékan, pásti kot zréla hrúška, pásti med kopríve, pásti na fínto, pásti na kàj kot múha na méd, pásti na koléna, pásti na plódna tlà, pásti na psà, pásti skozi rešêto, pásti v krémplje kóga/čésa, pásti v lêvje žrêlo, pásti v móčnik, pásti v pást, pásti v róke pravíce, pásti v vôdo, pásti v zós, pásti z Mársa, pásti z oblákov, sekíra je pádla kómu v méd, srcé je pádlo v hláče kómu, tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, žívo srebró je pádlo
Celotno geslo eSSKJ
plátina plátine samostalnik ženskega spola [plátina]
    težka žlahtna kovina sivkasto bele barve, kemijski element; simbol: Pt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. Platina, frc. platine iz špan. platino iz plata ‛srebro’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
plȃtina1 -e ž
Gemologija
plemeníte kovíne -ih -ín ž
SSKJ²
počrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel
// ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu
    počrnèl in počrnél -éla -o:
    počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro
Pleteršnik
pokáłən, -łna, adj. Knall-, Cig., Jan., C., nk.; pokȃłna kislina, die Knallsäure, Cig. (T.); pokalno srebro, das Knallsilber, DZ.; pokalne kapice, die Zündhütchen, DZ.; tudi: pǫ́kałən.
Pleteršnik
pokováti, -kújem, vb. pf. 1) durch Schmieden oder Prägen aufbrauchen: vse železo p.; vse srebro v denar p., Cig.; — 2) ein wenig schmieden oder hämmern, Cig.; — der Länge entgegen hämmern, um es kürzer und dicker zu machen, aufstauchen, Cig.; — 3) nachhämmern, Cig.
Celotno geslo Etimološki
posrebrīti – glej srebrọ̑
Pleteršnik
posvetíti 2., -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
Celotno geslo Frazemi
povzpéti se Frazemi s sestavino povzpéti se:
povzpéti se na zelêno vêjo, žívo srebró se je povzpélo
Pleteršnik
prečiščávati, -am, vb. impf. = prečiščati; srebro p., das Silber fein brennen, h. t.-Cig. (T.).
SSKJ²
pretalíti -ím dov., pretálil (ī í)
1. ponovno staliti: pretaliti srebro
2. s taljenjem spremeniti, preoblikovati: pretaliti kepe kovine v palice; pren., knjiž. strah pretaliti v zaupanje med narodi
3. s taljenjem narediti luknjo, luknjico skozi kovino: varilec je po nerodnosti pretalil pločevino
    pretaljèn -êna -o:
    pretaljena kovina
Pravopis
pretalíti -ím dov. pretálil -íla, nam. pretalít/pretalìt; pretaljênje; drugo gl. taliti (í/ȋ í) kaj ~ srebro
Pleteršnik
pretopíti, -ím, vb. pf. 1) = pregreti, durchwärmen, C.; pretopljeno mleko, še sladko mleko, katero je že nekoliko smetane naredilo ter v peč dejano ni se skisalo, jvzhŠt.; — 2) noch einmal schmelzen, umschmelzen; p. srebro, das Silber überbrennen, p. železo, das Eisen frischen, Cig.; pretopljeno železo, das Frischeisen, Cig.
Pleteršnik
prežígati, -am, vb. impf. ad prežgati; 1) durchbrennen; — 2) rösten; einbrennen; — 3) überbrennen, C.; destillieren, rectificieren (chem.), Cig., Jan., C.; überschmelzen: zlato, srebro p., (capellieren) Cig.
SSKJ²
pridobíti -ím dov., pridóbil (ī í)
1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost
2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem
♦ fiz. pridobiti z destilacijo
// narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali
3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje
// narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje
4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša
// postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, pog. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino
● pog. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik
    pridobljèn -êna -o:
    pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem
    ♦     biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem
SSKJ²
razdélek -lka m (ẹ̑)
1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje
2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek
// knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka
3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka
// črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni
● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij
♦ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev
Jezikovna
Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

SSKJ²
razvezáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo
2. jezikosl. razlaga besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo: razvezava simbola Ag je srebro, okrajšave tj. pa to je
Število zadetkov: 162