Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
strẹljȃvka, f. 1) = strela: da bi te streljavka! das dich der Blitz! Cig.; — 2) das Pfeilkraut (sagittaria), C.
Pleteršnik
súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
Vorenc
sulica ž, F15, aclis, -dis, ſtréla, ali ſuliza; amentum, jermenîe na ſulizi, ali na ſtrely; hasta, ſuliza, ſtanga, lanzha; hastatus, -a, -um, hastarius, pikenerar, ali kateri tó ſulizo noſſi; hastile, -lis, ſhtil od ene ſulize, lanzhe, ali ſhpéſſa, ratiſhe; lancea, -ae, kopje, ſuliza, piſhiza, lanzha; mucro, -onis, ṡhpiza ene ſléherne rizhy, mezha, ſulize, etc:; pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa metanîe, ali luzhanîe noſſi; pilum, -li, ena ṡhpiſſiza, ali ſuliza ṡa luzhati; sariſsa, -ae, ena ſorta ſulize, ali ſhpeiṡa, kakòr ſo Macedonerji nuzali; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Englendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; spiculum, -li, ſullize ṡheleiṡu; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; transumere haſtam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti; venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa lou divjih praṡzhizheu
Vorenc
tarča ž, F9, clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Celotno geslo Pohlin
tresk [trȅsk] samostalnik moškega spola

udar strele

Vorenc
tresk m, F6, broncia, -ae, ſtréla od treiṡka; fulgur, -uris, bliṡk, tréṡk; fulmen, -nis, grum, tréṡk, ſtréla; fulmineus ignis, ogîn od tréṡka; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, gameinîe[!]
Pleteršnik
ubíti, ubȋjem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; (prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen (intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije (n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist (z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
Celotno geslo Pohlin
ubiti [ubíti] dovršni glagol

ubiti

Pleteršnik
udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
Pleteršnik
uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ustrẹ̀ł, -strẹ́la, m. die Abfeuerung, die Decharge, Cig.
Vorenc
zarja ž, F14, ab aurora, kakòr ſe je ẛarja pokaẛala; aurora, ẛarja, daniza; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; fulgor, -oris, ſvitlúſt, ṡarja; lucifer, -ri, daniza, ṡarja, juternîa ṡvéṡda; matuta, -ae, juternîa ṡarja, ṡora; radiatio, laṡkatanîe te ṡarje, ali ſonza; radiatus, -a, -um, kar ima ṡarje, ṡarje laṡketanîe; radius solis, ſonzhnu ſyanîe, laṡkatanîe, ſonzha ẛarja, ſvitloba, ali ſtréla: v:g: truja ſvitla ẛarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
Pleteršnik
zaváditi 1., -vȃdim, vb. pf. 1) = zadeti, treffen: jabolko s prvič lučem z., ogr.-C.; strela ga je zavadila, M.; ins Ziel treffen, ogr.-C.; — 2) begreifen, auffassen, ogr.-C.
Število zadetkov: 74