Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?
Zadetki iskanja
Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:
- Kako si drzneš govoriti z mano, svojo/tvojo mamo?
- Česa takega ne bi pričakovala od tebe, svoje/moje najboljše prijateljice.
- To je dobro opisala v romanu Obraz v zrcalu, svojem/njenem prvencu.
Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
- Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
- Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
- Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
- Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
- S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
- Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
- Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
- Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
- Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
- Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
- Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
- Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
- Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
- Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)
Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.
Ona hodi spat s kurami.
Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".
Kaj menite?
Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?
Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.
Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?
Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).
Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.
Kako je pravilno v spodnjih in podobnih primerih, ko se pridevnik nanaša na vse naštete stvari in ne samo na prvo stvar:
- Enosemenski plodovi ali zrna udomačenih pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.
ALI
- Enosemenski plodovi ali zrna udomačene pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.
IN podoben primer
- ... ki se širi od današnjih Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije
ALI
- ... ki se širi od današnjega Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru
Lepo je, da se me spominjaš.
Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.
Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)
Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:
- Sprejemna je dvoje vrat naprej.
- Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?
Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:
- Ali poznaš še kakšno humanitarno organizacijo?
Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:
- Ali poznaš še katero humanitarno organizacijo?
Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:
- Nekaj samostalnikov moškega spola ima v katerem sklonu/v kakšnem sklonu/v nekaterih sklonih posebno končnico.
V časopisu med drugim skrbim za jezikovno ustreznost osmrtnic. Pri tem se seveda trudimo čim manj posegati, popravimo le nujno. V zadnjem času pa se dogaja, da stranke zavračajo popravek iz svojilnega v povratni svojilni zaimek. Primer: Poslovili smo se od našega očeta ... Moj popravek: Poslovili smo se od svojega očeta ... Ker bi se rada izognila nenehnim sporom, me zanima, ali bi lahko v teh primerih pustila svojilni zaimek.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Kako se sklanja moško ime Emir? Ali je v dajalniku Emiru ali Emirju?
Prosim Vas za odgovor na naslednja vprašanja o pojmovnih imenih.
V ESJ piše, da je pojmovno ime samostalnik, ki označuje netvarno, tj. našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje. Nastopa predvsem v ednini /…/.
Zanima me, kateri samostalniki so v SP označeni kot pojmovna imena oz. kaj je glede na obravnavo v SP pojmovno ime.
Ali so glagolniki na -nje/-tje (npr. razmišljanje, gretje) v SP pojmovna imena, vendar to v priročniku ni posebej označeno, ker ti glagolniki niso gesla, ampak so navedeni v oglavju sestavka z glagolskim geslom?
In še: Kaj je po SP glagolnik oz. zakaj so nekateri glagolniki samo v oglavju, drugi pa samostojna gesla, npr. gretje : vretje, razmišljanje : branje?
Geslo glagolnik v ESJ: Samostalnik iz glagola, zlasti tvorjenje z obraziloma -nje in -tje (povzdigovanje, petje). Tudi drugi glagoli (verjetno bi moralo biti samostalniki), ki označujejo dejanje, stanje, potek, npr. propad, ugotovitev, služba.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »