Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.-C.
Vorenc
morje s, F90, aequor, morje; aestus maris, fortuna na murju, nagli naskok morjá; alcedonia, tihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju; alga, morska trava, katera v'murju raſte; bitaloſsum, dvéh morje ṡkupai ſtikanîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; claſsiarÿ, ṡholnerji na murji; epirus, ne leṡhezha ṡemla na morju, ali vodi; mare, -ris, morjè; piratica, -ae, raṡboi na morji, na morji reṡbienîe; pontus, -ti, morjè; salum, -li, morjè; tenus mare, do morjá
Pleteršnik
motoglȃvka, f. neka trava, od katere so ovce motoglave, C.
Celotno geslo Pohlin
mrva [mŕva] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrvica

Celotno geslo Pohlin
mrvica [mŕvica] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrva

Pleteršnik
muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče-Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
Pleteršnik
murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.-Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.-Erj. (Torb.).
Prekmurski
náras -a m rastlina: Za náras se imenüje tráva, korine AI 1878, 41; 'Zivémo z-meszom sztvári i náraszom zemlé KAJ 1870, 42; tálovje szo: sztvári, náraszi AIN 1876, 9
Prekmurski
navéčar prisl. zvečer: Zaütra czveté, ali povêhne, ino sze navécsar pokoszi [trava] TA 1848, 75; dosztakrát szo nêznali navécsar, jeli do meli drügi dén edno drobtino krüha KAJ 1870, 125
Vorenc
nucati nedov., F65, abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati, ẛanuzati; ah, v'ẛdihovanîu ſe nuza, inu v'ſerdu; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava ſe k'ſalati nuza: ṡlatize; hippapera, -ae, popotna torbiza, katera ſe na koynu nuza; libitina, -ae, pogrebṡzhina, dauki, ali kar ſe nuza per pogrebṡzhini; nihil prodest, nei h'pridu, nyzh ne nuza; operam praebere alicui, enimu pomagati, nuzati; prodeſse, nuzati, h'pridu biti; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; scriptorius, -a, -um, kar h'piſſanîu ſe nuza; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; torculus, -a, -um, kar ſe per prèſhi nuza; usualis, -le, kar ſe more nuzati, ali je k'naſhimu nuzu; utroque baculo utor, jeſt obedvei palizi nuzam; vineaticus, -a, -um, kar k'vinogradi nuza
Prekmurski
obledèti -ím dov. obledeti: Veli mála violica, Nebos nücala tam mené, Ár mi oblêdi korenyé KAJ 1870, 102; Cvêtje je povêhnolo, tráva na trávnikaj oblêdila KAJ 1870, 60
Pleteršnik
obráščati, -am, vb. impf. ad obrasti; 1) umwachsen; bršljan deblo obrašča; — 2) bewachsen; trava obrašča grob; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, sich mit Gras bedecken, Federn, Haare bekommen); — drevesa se obraščajo, die Bäume beholzen sich, Cig.; — 3) o. se, verwachsen, sich vernarben.
Pleteršnik
otȃvčič, m. 1) trava tretje košnje, das Nachgrummet, das Spätgrummet, Mur., Cig., Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) der Löwenzahn (leontodon sp.), Koborid-Erj. (Torb.).
Vorenc
palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku
Vorenc
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Vorenc
pasti2 nedov., F10, aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè paſſe; compascere, v'kupai paſti ṡhivino; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar ſe ſem ter tám paſſe; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; paſti, pascere; tauriferi campi, pula ṡa junze paſti, ali rediti; upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè paſſe; prim. paseoč, pasti se 
Prekmurski
pàša -e ž
1. pašnik: Leglö, pasa, pásnik AIN 1876, 68; escse szo sze i mlájsi na passi ino ceszti v-kataniji vajali KOJ 1848, 49
2. hrana: Kasa nasa pasa KOJ 1845, 12
3. paša, trava, prostor za pašo: Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; i notri bode ſou i vö bode ſou i dobro paſſo nájde KŠ 1771, 299; pren. Gde naj lepsa paſſa raſzté Nyegove ſz. rejcsi KŠ 1754, 259; I mi ſzmo nyegovi lidjé, I nyegove paſſe ovczé BKM 1789, 7b; i mi szmo lüdsztvo nyegove pasé TA 1848, 78; Da pa eto düse paſſo Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; Da pa eto düse paſo Nemrem zdaj glédati BKM 1789, 282; taté; ki bi naſe düſe zcsemérnov paſov vmárjali KŠ 1771, 833
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Svetokriški
pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
Vorenc
petelinec2 m, F5, genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe; iberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali petelinzi raſteo; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Število zadetkov: 146