jélševje -a [jeu̯šeu̯je] s (ẹ́)
jelševo drevje, grmovje: jelševje zarašča travnik; skriti se v jelševje ob potoku / krčiti jelševje jelšev gozd / delati butare iz jelševja jelševih vej
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
jézditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa
- jezdèč -éča -e:
star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Pravopis
SSKJ²
júžina -e ž (ú)
1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
● nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina
♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina
1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
● nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina
♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina
Celotno geslo
ePravopis
Geografija
SSKJ²
kóliko prisl. (ọ̄)
1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko
2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta
1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko
2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta
SSKJ²
končáti -ám dov. (á ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja
a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali / elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik
b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati / predstava konča ob desetih se konča
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo
3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži
// umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču
4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor / odpelji ju in končaj z njima
// uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal
● ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja
a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali / elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik
b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati / predstava konča ob desetih se konča
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo
3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži
// umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču
4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor / odpelji ju in končaj z njima
// uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal
● ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več
- končáti se navadno s prislovnim določilom
izraža prenehanje obstajanja
a) glede na prostor: tu se travnik konča in začenja se gozd; cesta se konča pod hribom; ulica se slepo konča / stavek se konča s piko
b) glede na čas: tudi ta mesec se bo kmalu končal; šolsko leto se konča čez nekaj dni / veseli dan se je prezgodaj končal
// izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: dvoboj se je končal z zmago velemojstra; tekma se je končala neodločeno / vse se je nesrečno, slabo, žalostno končalo; tožba se je zanj ugodno končala
● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer
- končávši zastar.:
končavši delo, odide domov
- končán -a -o:
predstava še ni končana; priprave za poroko bodo kmalu končane; naročena ladja bo končana še ta mesec narejena; posvetovanje je končano / po končani vojni bo vse drugače po vojni
Pravopis
končáti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; končánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ delo, žetev; pokr., z nedoločnikom Zidati so končali še pred mrakom nehali; publ. končati z/s čim ~ z delom, z žetvijo → končati delo, žetev; poud. ~ v ječi, na vislicah |umreti|; °Predstava ~a ob enajstih se konča; publ. Žoga je končala v mreži pristala
končáti se -ám se (á ȃ) Tu se ~a gozd in se začenja travnik; Tekma se je končala neodločeno
končáti se -ám se (á ȃ) Tu se ~a gozd in se začenja travnik; Tekma se je končala neodločeno
Celotno geslo
Sinonimni
končáti se -ám se dov.
1.
2.
s prislovnim določilom izraža, da je posledica, rezultat kakega dejanja, potek tak, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
iziti se, neknj. pog. izpasti, knj.izroč. miniti, neknj. pog. nehati se, ekspr. razplesti se, knj.izroč. skončati se, publ. zaključiti se, zastar. završiti se
Celotno geslo
Vezljivostni G
končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.
Tu se travnik konča.
SSKJ²
končeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno gospodarjenje / mlačev za danes končujejo / seje bomo končevali točno ob določeni uri
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: svoje referate končuje s kratkimi povzetki / delo so vedno končevali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: jopico je že končevala; ravno je končeval nalogo, ko je vstopil sošolec / oba fanta sta končevala gimnazijo / strokovnjaki končujejo elaborate
3. star. ubijati, usmrčevati: končevali so vse, kar je bilo živega
// uničevati, ugonabljati: s svojim ravnanjem končuje živali in orodje; s takšnim delom si samo končuješ oči
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno gospodarjenje / mlačev za danes končujejo / seje bomo končevali točno ob določeni uri
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: svoje referate končuje s kratkimi povzetki / delo so vedno končevali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: jopico je že končevala; ravno je končeval nalogo, ko je vstopil sošolec / oba fanta sta končevala gimnazijo / strokovnjaki končujejo elaborate
3. star. ubijati, usmrčevati: končevali so vse, kar je bilo živega
// uničevati, ugonabljati: s svojim ravnanjem končuje živali in orodje; s takšnim delom si samo končuješ oči
- končeváti se navadno s prislovnim določilom
izraža
a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: šolsko leto se že končuje; zima se počasi končuje
b) prenehanje obstajanja glede na prostor: ulica se končuje na obali / rebra se prosto končujejo v mišicah / tu se travnik končuje in začenja se gozd / samostalnik se končuje na soglasnik; pesem se končuje z naslednjo kitico
// izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: take nesreče se pogosto končujejo s smrtjo
- končujóč -a -e:
slepo končujoč se jarek
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
kosȋtən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
Celotno geslo
eSSKJ
kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka]
- ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda
Prekmurski
košelìna -e ž pokošen travnik: Doli poide, kak de'zd'z na koselino TA 1848, 57; Či se dolpokošena tráva na košelini že posühši, te bode senô žnyé BJ 1886, 28
SSKJ²
košeníca -e ž (í)
travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki
// travnik sploh: ob hiši imajo košenico
travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki
// travnik sploh: ob hiši imajo košenico
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 370
Dostopnost