ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
ustolíčiti -im dov. (ī ȋ)
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti
♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo
// ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor
2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti neoliberalizem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil
● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti
♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo
// ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor
2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti neoliberalizem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil
● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
- ustolíčen -a -o:
ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
vazál -a m (ȃ)
1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal
2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal
2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Jezikovna
Velika ali mala začetnica (opernih, gledaliških) vlog
Sem v zagati, kako naj pri opernih izvajalcih pišem vloge, ki so jih igrali in niso osebno lastno ime, npr.:
Upodobil je glasnika v Aidi; debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka in osvobojenca v baročni operi Kronanje; donna Anna, don Giovanni.
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
ePravopis
visokost
Predlog
visokosti in Visokost Visokosti samostalnik ženskega spolaprotokolarni naziv za visoke predstavnike
IZGOVOR: [visokóst], rodilnik [visokósti]
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Megiser
viuda -a/-e samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
vížar -ja m (ȋ)
1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev
2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja
1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev
2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja
Celotno geslo
ePravopis
Prekmurski
vlàški -a -o prid.
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45
Celotno geslo
Etimološki
voják -a m
Pleteršnik
vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.-Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.-Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.-Cig.; — iz vojvoda (?).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 109
Dostopnost