Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
samovéznica -e ž (ẹ̑)
knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico
SSKJ²
samozavéznica -e ž (ẹ̑)
zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico
SSKJ²
slínček -čka m (ȋ)
kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila: zavezati otroku slinček; slinček iz frotirja
Pravopis
slínček -čka m (ȋ) zavezati otroku ~
Celotno geslo Sinonimni
slínček -čka m
kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačilapojmovnik
SINONIMI:
nar. podbradek, knj.izroč. podbradnik
SSKJ²
srobót tudi sróbot -a m (ọ̑; ọ̑)
rastlina s plazečim se steblom in belimi cveti: srobot se vzpenja po deblu; s srobotom prerasla pot / s srobotom zavezati butaro
 
bot. južni srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina
Celotno geslo Vezljivostni G
stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.
SSKJ²
stéznik -a m (ẹ̑)
tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm
♦ 
bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč
SSKJ²
šêrpa2 -e ž (ȇ)
šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa
// temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu
 
knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo
Celotno geslo Sinonimni
šêrpa2 -e ž
šalu podobna naglavna rutapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. šarpa
GLEJ ŠE SINONIM: ruta1
SSKJ²
špága -e ž (ȃ)
nižje pog. vrvica: zavezati kaj s špago
● 
pog. narediti špago gib, pri katerem so noge najbolj razmaknjene; nižje pog. žena ga drži na špagi ima ga popolnoma v oblasti
SSKJ²
tílnik -a [tudi tiu̯nikm (ȋ)
zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
 
ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
Pravopis
tílnik -a m (ȋ) zavezati ruto na ~u; poud. skloniti ~ pred kom |vdati se; podrediti se|
Pleteršnik
trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.-Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.-Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
Celotno geslo Etimološki
vezáti vẹ́žem nedov.
Besedje16
vkupezavezati (vkupe zavezati) glag. dov. ♦ P: 3 (TO 1564, TC 1575, TPo 1595)
Besedje16
vkupzavezati (vkup zavezati) glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)
SSKJ²
vréča -e ž (ẹ́)
1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča
// vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke
2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze
● 
evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ 
alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Pleteršnik
vršíti 1., -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
Celotno geslo Sinonimni
vŕvica -e ž
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken za povezovanje, privezovanjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. motvoz, neknj. pog. špaga, neknj. pog. špagica, zastar. zaveza, neknj. pog. žnora
Število zadetkov: 113