Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
diplomátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo:
a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu
♦ pravn. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov
b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost
    diplomátsko prisl.:
    diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil
SSKJ²
dirigènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent
2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca
Celotno geslo Sinonimni
dirigènt -ênta m
kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zborpojmovnik
SINONIMI:
star. kapelnik, ekspr. mojster taktirke
GLEJ ŠE: zborovodja
SSKJ²
dirigêntka tudi dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora
SSKJ²
dirigírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami
2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo; dirigirati proizvodnjo; administrativno dirigirati organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremili
    dirigíran -a -o:
    dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo
    ♦     voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
Gledališče
ditirámbski zbòr -ega zbôra m
SSKJ²
dokončáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
● vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
    dokončán -a -o:
    po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
Prekmurski
dokončávanje -a s
1. konec: Dokoncsávanye liſztá KŠ 1771, 569; Da bi ſze vu dokoncsávanyi punoſzti vrejmena KŠ 1771, 574
2. sklep, odločitev: poszlaniksztva dokoncsávanye, ka na koliko nasztroski vovdárijo AI 1875, br. 1, 1
3. zbor, skupščina: dokoncsávanye KOJ 1833, 184
Celotno geslo ePravopis
dresdenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dresdenska dresdensko pridevnik
IZGOVOR: [drézdənski]
ZVEZE: dresdenski božični kolač
Celotno geslo ePravopis
Dresdenski križev zbor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dresdenskega križevega zbora samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
pevski zbor
IZGOVOR: [drézdənski krížeu̯ zbòr], rodilnik [drézdənskega kríževega zbôra]
PRIMERJAJ: dresdenski
Celotno geslo eSSKJ
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura
Pravo
Droopov kolíčnik -ega -a m
SSKJ²
drúštvo -a s (ȗ)
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, športno, turistično društvo; društvo pisateljev / Društvo prijateljev mladine
♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam
SSKJ²
držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države
    držávno prisl.:
    takrat je bil še državno nastavljen; državno financiran projekt
Pravo
držávni orgán -ega -a m
Pravopis
Držávni zbòr Repúblike Slovénije -ega zbôra ~ ~ m, stvar. i. (á ȍ ȗ ẹ́  á ó ȗ ẹ́)
SSKJ²
držávnozbórski -a -o prid. (á-ọ̑)
nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
Celotno geslo ePravopis
državnozborski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
državnozborska državnozborsko pridevnik
nanašajoč se na državni zbor
IZGOVOR: [dəržáu̯nozbórski] in [dəržáu̯nozbôrski]
SSKJ²
državotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
SSKJ²
dúma -e ž (ú)
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum
2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
Število zadetkov: 624