Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
véščec -a [čəc] m (ẹ̄) 
  1. 1. star. čarovnik: veščeci delajo točo
  2. 2. zastar. padar, mazač: vaški veščec mu je naredil zdravilo
    ♦     zool. veščec zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno, Synanceia verrucosa; veščeci nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili; somračniki; borov veščec somračnik, katerega gosenice živijo na iglavcih, Hyloicus pinastri
SSKJ
vrážarica -e ž (ȃ) ženska, ki na podlagi vraže, vraž
  1. a) zdravi, preprečuje bolezni: zdravilo vražarice zoper uroke
  2. b) vedežuje: glede pomembne odločitve vprašati za nasvet vražarico / vražarica iz kart, kave
SSKJ
zádnjik -a m (ȃ) 
  1. 1. anat. končni del črevesa: dajati zdravilo skozi zadnjik; vnetje zadnjika
  2. 2. obrt. zadnji del oblačila: plesti zadnjik; prednjik in zadnjik
SSKJ
zapŕtje -a s (ȓ) 
  1. 1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij
    ●     star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe
  2. 2. nenormalno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju
SSKJ
želatínast -a -o prid. (ī) 
  1. 1. podoben želatini: topilo je izhlapelo, ostala je želatinasta snov
    ♦     bot. želatinasta ledenka užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum
  2. 2. ki je iz želatine: zdravilo v želatinastem ovoju
SSKJ
aerosól -a m (ọ̑) 
  1. 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
  2. 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
SSKJ
čistílo -a s (í) 
  1. 1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje
  2. 2. redko zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo
SSKJ
dispenzírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti
  2. 2. farm. pripraviti in izdati zdravilo
SSKJ
ênkrat prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam
// izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti
// kot vzklik še enkrat izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat
● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden
SSKJ
ingrediénca -e ž (ẹ̑) knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene
♦ farm. zdravilo z več ingrediencami
SSKJ
lék1 -a m (ẹ̑) 
  1. 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo
    ●     knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
  2. 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)
SSKJ
mečílo -a s (í) zastar.  
  1. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo
  2. 2. mehčalo: glicerin in druga mečila
SSKJ
medicína -e ž (ȋ) 
  1. 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije
    // doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete
    // redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom
    ♦     med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
  2. 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
  3. 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
  4. 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
SSKJ
nèkorísten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito
// nepripraven, nekoristen človek
    nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas
SSKJ
nètéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka
SSKJ
odmérek -rka m (ẹ̑) s prilastkom določena, natančno odmerjena količina česa: odmerek gnojil, krme; odmerek zdravila / jemati zdravilo v majhnih odmerkih količinah
SSKJ
onegá zaim. neskl. (á) nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one
SSKJ
ordinírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
    // dov. in nedov., žarg. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
  2. 2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
    ordiníran -a -o: biti ordiniran; ordinirano zdravilo
SSKJ
penicilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo
SSKJ
pohítriti -im dov., pohítren (ī ȋ) knjiž., redko pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo
Število zadetkov: 156