Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
dragocén -a -o prid.
1.
ki ima veliko vrednost, visoko ceno
SINONIMI:
knj.izroč. bogat, ekspr. drag1, star. dragoten, ekspr. razkošen, ekspr. vreden
2.
ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost
SINONIMI:
ekspr. neprecenljiv, ekspr. nepreplačljiv, ekspr. predragocen
GLEJ ŠE SINONIM: drag2, koristen1
Celotno geslo Pohlin
dražiti [dražīti drážim] nedovršni glagol

dražiti, vznemirjati, jeziti

Celotno geslo eSSKJ16
dražiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Celotno geslo Pohlin
dreti se [drẹ́ti se dérem se] nedovršni glagol
  1. glasno se jokati; dreti se
  2. o obleki trgati se
Celotno geslo Frazemi
drevó Frazemi s sestavino drevó:
drevó spoznánja, jésti z drevésa spoznánja, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zarádi drevés ne vídeti gózda
SSKJ²
eksklamácija -e ž (á)
jezikosl. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik:
SSKJ²
emócija -e ž (ọ́)
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo; pesem je nastala iz emocije; močna, silovita, velika emocija; dejanje pod vplivom trenutne emocije / umetniška emocija
Pravopis
emócija -e ž (ọ́) neobč. čustvo
Celotno geslo Etimološki
emọ́cija -e ž
Celotno geslo Sprotni
emódži, emoji samostalnik moškega spola
    sličica, ki izraža (trenutno) čustvo, razpoloženje, zanimanje v elektronski komunikaciji 
SSKJ²
emótikon -a m (ọ́)
simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih: animirani emotikoni; raba emotikonov / nasmejani emotikoni
Celotno geslo Sinonimni
emótikon -a m
rač. simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih
SINONIMI:
rač. čustveni simbol, sleng. smajli, rač., žarg. smeško
Celotno geslo Pohlin
enakovšnost [enákovšnost] samostalnik ženskega spola

ravnodušnost

SSKJ²
erótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
SSKJ²
estétiški -a -o prid. (ẹ́)
zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja
Celotno geslo Pohlin
facati [fācati fācam] nedovršni glagol

prikrito se smejati, zakrivajoč usta z roko ali robcem

SSKJ²
fíling in feeling -a [fíling-m (ȋpog.
1. navadno s prilastkom čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutek: imeti dober filing; filing, da se bo nekaj zgodilo
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa: na upravni enoti so brez filinga; filing za globino
3. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin; vzdušje: mediteranski filing
Celotno geslo Pohlin
fržmagati se [fržmȃgati se fržmȃga se] (feržmagati se) nedovršni glagol

ne marati, biti težko, neljubo

Celotno geslo Pohlin
furija [fúrija] samostalnik ženskega spola

bes, jeza, razburjenje, divjanje

SSKJ²
globíti2 -ím nedov. (ī í)
delati (bolj) globoko; poglabljati: voda globi tolmun; globiti jarek / raze v njegovem licu so se globile; pren., knjiž. knjige globijo duha
    globíti se knjiž.
    postajati bolj občuten, doživet: čustvo zapuščenosti se je globilo in širilo / bolečina se je globila
Število zadetkov: 408