Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dvojíca tudi dvójica -e ž (í; ọ̑) skupina dveh oseb: z druge strani je prihajala dvojica mladih ljudi / bila sta prav čedna dvojica par; obisk švedske kraljevske dvojice kralja in kraljice; zakonska dvojica mož in žena
// skupina dveh enot: iz goste teme se je svetila le dvojica iskrih oči / most je branila dvojica topov / dvojica problemov
♦ fiz. dvojica sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; šport. tekmovanje dvojic dveh igralcev proti dvema; žel. kolesna dvojica celota dveh koles in gredlja
SSKJ
elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 
  1. 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
  2. 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
    // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje
    elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba
SSKJ
fáraonka -e ž (ȃ) v starem Egiptu vladarica: kruta faraonka
// faraonova žena
SSKJ
fŕkati1 -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. ekspr. zelo hitro hoditi, tekati: kar naprej je frkala iz sobe v kuhinjo; pes je ves čas frkal okrog hiše / pog. žena mu frka okrog, otroci so pa lačni
    // redko zelo hitro letati, švigati: lastovke frkajo po zraku
  2. 2. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj; frcati: frkal je svinčnik po mizi
SSKJ
generálica -e ž (ȃ) zastar. generalova žena: stare grofice in generalice
SSKJ
generálka -e ž (ȃ) 
  1. 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka
  2. 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki
  3. 3. zastar. generalova žena: stara generalka
SSKJ
generálov -a -o (ȃ) pridevnik od general: generalova žena
SSKJ
glavaríca -e ž (í) ženska oblika od glavar: rade so poslušale svojo glavarico
// star. glavarjeva žena: proslave sta se udeležila glavar in glavarica
SSKJ
glavárka -e ž (á) star. glavarjeva žena: navzoča sta bila glavar in glavarka
SSKJ
gospá -é ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́) 
  1. 1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
    ♦     rel. nebeška Gospa Kristusova mati
    // naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo
  2. 2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
    // redko delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna
  3. 3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
    // ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa
  4. 4. v razredni družbi poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa
SSKJ
gospodáren -rna -o prid., gospodárnejši (á ā) 
  1. 1. ki zna dobro gospodariti: gospodaren kmet; gospodarna in skrbna žena
  2. 2. ki ustreza vidikom varčnosti, smotrnosti: doseči gospodarno proizvodnjo; gospodarno trošenje sredstev / gospodarno ravnanje
    // redko ki ob majhni porabi česa daje dober učinek; ekonomičen: plinski radiatorji so zelo gospodarni
    gospodárno prisl.: gospodarno izkoriščati zemljo; gospodarno živeti
SSKJ
gospodínja -e ž (í) 
  1. 1. ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti, iti za gospodinjo; kmetija ne bo mogla dolgo ostati brez gospodinje / je dobra gospodinja dobro gospodinji
  2. 2. gospodarjeva žena: prišla sta oba: gospodar in gospodinja / dobro se je poročila, na lepem posestvu je gospodinja / hišna gospodinja
  3. 3. ženska, ki daje stanovanje in oskrbo: fantje so se gospodinje zelo bali / študentovska gospodinja
  4. 4. raba peša delodajalka: veliko je morala potrpeti pri tej gospodinji
SSKJ
gozdaríca -e ž (í) star. gozdarjeva žena: gozdarica jih je oskrbovala s hrano
SSKJ
graciózen -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila
    graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
SSKJ
graščákinja -e ž (á) graščakova žena ali lastnica gradu: graščak in graščakinja sta povabila goste
SSKJ
grísti grízem nedov. (í) 
  1. 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe
    // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte
  2. 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine
  3. 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel
  4. 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha
  5. 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej
    ●     ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
    grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
SSKJ
grofíca -e ž (í) 
  1. 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno
  2. 2. grofova žena: grof in grofica
SSKJ
grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
SSKJ
grúntarica -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
SSKJ
gubernátorica -e ž (ȃ) gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
Število zadetkov: 365