Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
podŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig dahin rutschen; v mesto podrčim na saneh, ich werde auf dem Schlitten in die Stadt dahinrutschen.
Pleteršnik
pojúditi, -jȗdim, vb. pf. zum Juden machen, M.; p. se, die Sitten der Juden oder den jüdischen Glauben annehmen, verjuden, Mur., Cig., Kast., nk.
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
Pleteršnik
połzgálọ, n. der Eisfahrschlitten, C.
Pleteršnik
pomȋznjak, m. das Weihnachtsbrot, das zu Weihnachten immer auf dem Tische liegt, aber erst am hl. Dreikönigtage angeschnitten und unter die Hausgenossen so wie auch unter die Hausthiere vertheilt wird, C.
Pleteršnik
ponaroditi, -im, vb. pf. nationalisieren, Jan.; — p. se, die Volkssitten annehmen, sich nationalisieren, Zora-C.
Pleteršnik
posrẹ̀d, praep. c. gen. = po sredi, mitten in, Cig.; posred mesta je gorelo, Mur.
Pleteršnik
posrẹ́di, praep. c. gen. = po sredi, mitten in: posredi potoka, Met.-Mik.
Pleteršnik
prehǫ̑dnica, f. 1) die Passkarte, Cig.; — 2) der Planet, Cig. (T.); (stsl.); — 3) eine im dritten Jahre noch gelte Kuh, Z., Gor.; — 4) brennender Hahnenfuß (ranunculus flammula), C.; (rastlina, ki se rabi zoper prehod [Schnupfen], C.).
Pleteršnik
preprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. durch Bitten bewegen; morda se da preprositi, Jurč.
Pleteršnik
preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.
Pleteršnik
prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.
Pleteršnik
prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
Pleteršnik
pridrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. mit kleinen Schritten ankommen, Cig.
Pleteršnik
prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.
Pleteršnik
prijẹzdíhati, -am, vb. pf. ungestüm angeritten kommen, C., SlN.
Pleteršnik
prijẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) angeritten kommen; — 2) durch Reiten erwerben, erreiten (z. B. einen Preis), Cig.
Pleteršnik
priklẹjíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankitten, ankleistern, Cig., Jan.
Pleteršnik
prikolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem si pridobiti, Z.; — erbitten: če Bog rok ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo, Npreg.-Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
prikorákati, -ȃkam, vb. pf. herangeschritten kommen.
Število zadetkov: 145