Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
evfemízem -zma m (ī) lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
SSKJ
evfóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
SSKJ
evropeízem -zma m (ī) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem
♦ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
SNB
féminativ -a m (ẹ̑) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar E iz lat. fēmina 'ženska'
SSKJ
feminizácija -e ž (á) 
  1. 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica
  2. 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju
    ♦     biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol
SSKJ
gêslo -a s (é) 
  1. 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
  2. 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
    ♦     fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
  3. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
SSKJ
glágol -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
SSKJ
gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
SSKJ
gorjáčar -ja m (ȃ) 
  1. 1. ekspr. surov, grob, nasilen človek: pri tem gorjačarju ni zalegla nobena lepa beseda; pren. kritiki gorjačarji
  2. 2. star. kdor ima gorjačo, ki jo rabi kot orožje: na zapuščenih cestah so tolovaji in gorjačarji ustavljali in strahovali ljudi
SSKJ
govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í) 
  1. 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
    // biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
    // preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral
  2. 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
    // z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače
  3. 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
  4. 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
  5. 5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
  6. 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali
    // ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako
    // kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti?
  7. 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
  8. 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
    ●     fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
    govorèč -éča -e: jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega
    govorjèn -êna -o: govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten
SSKJ
grênek in grenák grênka -o in -ó prid., grenkéjši (é ȃ é) 
  1. 1. ki je neprijetnega okusa kot pelin, ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja
    // grenek vonj
  2. 2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost
    // ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko—sladek smehljaj / grenke solze
    // neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda
    ●     ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari
    ♦     bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
    grenkó in grênko prisl.: grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti
    grênki -a -o sam.: pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega
SSKJ
gŕlo -a s (ŕ) 
  1. 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom
    // ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi
    // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu
  2. 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico
  3. 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical
    ●     ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
SSKJ
hásek -ska m (ȃ) raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada
● ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
SSKJ
hiperním -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje: hipernim od besede smreka je beseda drevo
SSKJ
hipokorístikon tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton
SSKJ
hiponím -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo
SSKJ
homoním -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica
SSKJ
hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ) 
  1. 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
  2. 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen
    hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
SNB
igralnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: Po odprtju bo prvi igralni dan v sredo, 26. maja, igralnina bo 150 evrov
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju; startninaSSKJ: Beseda med športniki je tekla tudi o desettisočih evrov pomladne igralnine za zmagovito moštvo E (↑)igrálen
SNB
imagologíja -e ž (ȋ)
ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Število zadetkov: 440