Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
sneg [snẹ̑g snegȃ] samostalnik moškega spola

sneg

Celotno geslo Pohlin
srež [srẹ̑ž] samostalnik moškega spola

srež

Pleteršnik
strẹlonǫ́sən, -sna, adj. 1) pfeiltragend, Cig.; — 2) blitzschwanger: s. oblak, Str.
Pleteršnik
stréniti, strę́nem, vb. pf. = 1. strniti 1): oblak se v dež strene, Ravn.
Svetokriški
svetal -tla prid. svetel: en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
Prekmurski
svètli tudi svèkli -a -o
1. svetel: ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 8; Ti ſze zovés ſzvetla ſzvetloſzt BKM 1789, 380; Oh szvetla zvêzda zorjanszka KAJ 1848, 10; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; czejlo tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; i oſpotavſi oblejkao ga je vſzvetli gvant KŠ 1771, 250; tak ſzvetli, i lescsécsi obráz je tam doubo KM 1796, 38; naj bi tak ſzvetlo ſzuncze ſztvouro KM 1796, 4; Csüdüj bár szuncza szvetlo szprávo KOJ 1848, 7; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; kákſi mou'z vu ſzvetlom gvanti KŠ 1771, 747; Vu ſzvetloj vucsilnici KOJ 1845, 6; ſzkazlivczi, ki ſze zvüna ſzvetli vidijo KŠ 1771, 77; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Ti pravicsni [tejla] bodo ſzvetla KŠ 1754, 140; sád, šteri je pokriti s sveklo-zelénim lüpinjom AI 1878, 43
2. spoštovan, cenjen: Szvetli král v-Francusko potévsi AI 1875, kaz. br. 8; Dai eden mirovni sitek nassemi ſzveklomi Czaszari ABC 1725, A7a
svetléjši -a -e
1. svetlejši: Jezus od zvejzd ſzvetlejſi KM 1783, 40; Od ſzvetla ſzuncza, i od mejſzecza, Szvetlejsi bi bio BKM 1789, 214
2. jasnejši, razumljivejši: ſteri to témno vcſenyé ſztároga Teſtamentoma na ſzvetlejſi návuk obrné KM 1796, 103
svètli -a -o sam. svetli: ki pa z-Deacke, tejm a luce, ſzvetli [včini] KŠ 1771, 157
Prekmurski
šümèti tudi šimèti -ím tudi šǘmiti -im nedov. šumeti: Zugni; sümiti KOJ 1833, 185; Kákſi glász pred tebom prelübléno sümi KM 1783, 254; Gda ſze bliſzka, oblák ſimi BKM 1789, 362; i kak vesélo po trávi šümi i vrší AI 1878, 3; Kak mourſzki ſzlápi ſimijo BKM 1789, 5; Etaksega hipa velke vodé sümijo KAJ 1870, 108; kak šümijo müšice AI 1878, 3
šümijóči tudi šiméči -a -e šumeč: Potocsni válovje, Sümijôcsi ga BRM 1823, 327; I ſimécse válovje Vküp ſze vdárijo BKM 1789, 5
Celotno geslo Pohlin
toča [tọ́ča] samostalnik ženskega spola

toča

Pleteršnik
uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
utŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) abreißen, pflücken; u. sad, cvetico; — u. se, abreißen (intr.); nit se je utrgala; sich losreißen; breg, hrib se je utrgal; — oblak se je utrgal, ein Wolkenbruch stürzte nieder; solze so se mu utrgale iz oči, Thränen entströmten seinen Augen, Jsvkr.; — utrgan biti, den Weichenbruch haben, Cig.; — 2) am Lohne, Preise u. dgl. abziehen; — u. si kaj = pritrgati si kaj, Cig.; od ust si u., Jsvkr.
Prekmurski
vudné tudi vuidné tudi vujdné tudi vudnjé prisl. podnevi: vnocſi ino vuidné okouli hodi TF 1715, 43; i premisláva ſnyegove právde vnocſi, i vudnyé SM 1747, 25; ſzi premisláva vujdne KŠ 1754, 5; i gori bi ſztano vnocsi i vujdne KŠ 1771, 113; prejde kak megla vujdné KM 1783, 293; Da bi to szuncze vudné nám ſzvejtilo BKM 1789, 157; Vujdne je ſzvetli oblák pout kázao KM 1796, 38; nej vogláriti vudné KOJ 1845, 10; Vudné je szvetlô KAJ 1870, 48; Pazi na mé vudné BJ 1886, 7
Prekmurski
zakrívanje -a s zakrivanje: On je razgrno oblák k nyi zakrivanyi TA 1848, 87
Pleteršnik
zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.-Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zakúčiti, -im, vb. pf. einhüllen: oblak goro zakuči, Hal.-C.
Celotno geslo Pohlin
zamed [zamẹ̑d zamedȋ] samostalnik ženskega spola

snežni zamet

Prekmurski
zavr̀čti tudi zavr̀či -vr̀žem dov.
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
Prekmurski
zmirìti -ím tudi zmériti -im dov. pomiriti, spraviti: Ini svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; Po tvem ſzini vſze náſz zméri BKM 1789, 34; na ſzmrt dáo, po koj je náſz z-Bougom zméro KŠ 1754, 108; Da ga ti zmiris vu dnévi hüdi TA 1848, 77; po tvem ſzini vſze náſz zmiri SM 1747, 86; zméri nász z-Ocsom KM 1783, 26; Ino svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; I zméro bi obá KŠ 1771, 577; ſzi mené z-Bogom zmiro SM 1747, 52; Zpekla ſzi náſz Zocſom Tvojim zmiro BKM 1789, 4; on je náſz potom zBogom zmiro SM 1747, 16; Tak nász je vſze z-Bougom zméro KŠ 1754, 251; da ga je nej li ſzamo 'znyim zméro KŠ 1771, 664; Sztebom náſz je zmiro BKM 1789, 135; lidí je zBougom zméro BKM 1789, 103
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3
Pleteršnik
zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.-Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
Prekmurski
zvr̀čti tudi zvr̀či zvr̀žem dov.
1. izvreči: Szve dráge ſzini z-vrſzte z-ſzrczá SŠ 1796, 21; dokecs je mojmi goszpodsztvi mejô nê zvrgla AI 1875, br. 2, 7
2. zbrati: Eto ſzmo ſzi zvrgli po pinti vina SIZ 1807, 18
zvr̀čti se zvr̀žem se
1. iziti se, zgoditi se: po nyihovoh segi sze zvr'se KOJ 1848, 40; nacsi sze nyemi delo zvr'ze KAJ 1870, 75
2. nastati, pojaviti se: I zvrgao ſze je eden oblák KŠ 1771, 129
zvr̀ženi -a -o določen: gda nej li ſzamo düsa na zvr'zeno ſzvoje ſzveſztvo pride KŠ 1771, 142
Število zadetkov: 79