Podmélec -lca [u̯c] m s -em zem. i. (ẹ̑) v ~u
podmélški -a -o [u̯š] (ẹ̑)
Podmélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ̑)
Podmélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ̑)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pôlšnik -a [u̯š] m, zem. i. (ó; ȏ) na ~u
pôlšniški -a -o [u̯š] (ó; ȏ)
Pôlšničan -a [u̯š] m, preb. i. (ó; ȏ)
Pôlšničanka -e [u̯š] ž, preb. i. (ó; ȏ)
pôlšniški -a -o [u̯š] (ó; ȏ)
Pôlšničan -a [u̯š] m, preb. i. (ó; ȏ)
Pôlšničanka -e [u̯š] ž, preb. i. (ó; ȏ)
Jezikovna
Pridevnik, tvorjen iz imena »Leskovac«
V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!
SSKJ²
ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
- ríbje prisl.:
ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
Pravopis
Sélca Sélc [u̯c] s mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ih
sélški -a -o [u̯š] (ẹ́)
Selčàn -ána in Selčán -a [u̯č] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Selčánka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȃ)
sélški -a -o [u̯š] (ẹ́)
Selčàn -ána in Selčán -a [u̯č] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Selčánka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Sélška dolína -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ í) v ~i ~i
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)
Pravopis
SSKJ²
srámen1 -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
ščítast -a -o prid. (ȋ)
ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
SSKJ²
téčen -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni
1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni
- téčno prisl.:
tečno govoriti, se vesti; sam.: izogibati se tečnih
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 116
Dostopnost