Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
prehóden1 -dna -o prid. (ọ̄; jezikosl. ọ̑)
1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
// kjer je prehod: prehodne točke na meji
2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
// ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč
3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
♦ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; jezikosl. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega območja kake železniške uprave na območje druge železniške uprave
SSKJ²
prekáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekat: prekatni sistem
♦ arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop
SSKJ²
prenízek -zka -o prid.(í)
preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura
    prenízko prisl.:
    prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
SSKJ²
preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑)
na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč
● cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke
    preobókan -a -o:
    hodnik je preobokan
SSKJ²
preprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki
b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: trta prepreza zidanico
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se 
    obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ●     knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
SSKJ²
prestrelíti -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ī í)
s strelom, streli narediti luknjo, odprtino
a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak
b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa
● ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati
    prestreljèn -êna -o:
    padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno
    ●     ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan
SSKJ²
pretŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s trkanjem preiskati: pretrkal je sode in ugotovil, da sta le dva polna; pretrkati stene, strop
// med. preiskati telo s trkanjem: pretrkati bolniku prsni koš / zdravnik ga je pretrkal in osluškoval
SSKJ²
profilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus
♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop
2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove
    profilíran -a -o:
    profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran
    ●     profilirani gumijasti podplati z narezano gumo
SSKJ²
prosníca2 -e ž (í)
nar. vzhodno deska ali tram v stropu: ena od prosnic se je zlomila / lesene prosnice v stropu
// nav. mn. neometan lesen strop: nizka kmečka soba s prosnicami
SSKJ²
rêbrast in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́)
1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda
● ekspr. rebrast svet neraven, valovit
♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri
2. ekspr. zelo suh: rebrast človek
    rêbrasto in rébrasto prisl.:
    rebrasto obokana cerkev
SSKJ²
rebríčast -a -o prid. (í)
ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: rebričasta površina
♦ arhit. rebričasti strop strop z gostimi nosilnimi rebri
SSKJ²
rezbár -ja m (á)
kdor se ukvarja z rezbarstvom: strop je okrasil rezbar; okvir je dal izdelat rezbarju; rezbar in pozlatar
SSKJ²
rezbaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, namenjen olepšavi, okrasitvi: z rezbarijo okrasiti strop, vrata; tehnično dobro izdelana rezbarija; rezbarija iz slonove kosti
SSKJ²
rínka -e ž (ȋ) nižje pog.
1. obroč: v strop so vzidane železne rinke / rinka za bika, medveda
2. prstan: natakniti si rinko
SSKJ²
sádrar -ja m (ȃ)
knjiž. mavčar: sadrar je izdelal štukaturni strop
SSKJ²
sájast -a -o prid. (á)
1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom
2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe
3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva
    sájasto prisl.:
    biti sajasto črne barve
SSKJ²
sájav -a -o prid. (á)
1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz
● star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo
2. poln saj; sajast: sajav plamen
SSKJ²
sídrati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu
2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop
SSKJ²
sídro -a s (ī)
1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
● ekspr. dvigniti sidro oditi
♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki
2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
SSKJ²
sôha in sóha -e ž (ó; ọ́)
1. knjiž. kip1: marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha
2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat
♦ grad. pokončni tram strešnega povezja
3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora
Število zadetkov: 297