Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Prekmurski

Zadetki iskanja

Prekmurski
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
Prekmurski
bín -a m greh: csi takſi bin má KŠ 1754, 56; bina nemajoucsega KŠ 1771, 415; za moj bin SŠ 1796, 144; nas pogübelen bin KAJ 1848, 6; vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3; pren. szi odpüszto bin grêha mojega TA 1848, 24
Prekmurski
člèči -a -e prid. človeški: je ſzin cslecſi ponizen BKM 1789, b; Národa cslecsega BKM 1789, 17; Szinov cselecsi táksi BKM 1789, 189
Prekmurski
dečaríja tudi dečeríja -e ž otročarija: po táksi decseriaj KM 1790, 20; navolivsi sze decsárije té KOJ 1848, 64
Prekmurski
gorìce -íc ž mn. vinograd, gorice: Naſſega bli'znyega goricze KŠ 1754, 61; V dosztih mesztáj gorice lepo ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; vö ſzo ga vrgli zgoricz KŠ 1771, 140; Od goricz delavczov plácse KŠ 1771, 64; i dosztih mesztaj cela bregov gorice zaprávila AI 1875, kaz. br. 8; vovzéta táksi goric zemla, gde AI 1875, br. 1, 5; najimat delavcze vu goricze ſzvoje KŠ 1771, 64; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; i vinſzke goricze od vſzákoga zla obarjes BKM 1789, 348; kaj bi mi Jüncze, ino goricze odávali SIZ 1807, 6; eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; za blagoszlov na pouli i goriczaj Bogá molili KOJ 1845, 105
Prekmurski
jedínost -i ž enotnost: Preszvéta, i nerazlocsena Jedinoszt KM 1783, 7; Rggyesség; jedinsztvo, jedinoszt KOJ 1833, 154; Trplivoszt, jedinoszt i takſi Mir naj bode na szvêti AIP 1876, br. 1, 1; nê bilô nikse jedinoszti AIP 1876, br. 3, 1; Opomina na jedinoſzt KŠ 1771, 593; 'zelevsi szloboscsino i jedinoszt AIP 1876, br. 3, 2; vu jedinoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 12b
Prekmurski
kažǜvati -lem nedov. kazati: caszar, gda je nôvi oblêk ka'züvo AI 1875, br. 1, 6; táksi obráz ka'züjo, tak da bi AIP 1876, br. 5, 3; Vlejpom tüváriſtvi Szebé ka'süvala SIZ 1807, 59
Prekmurski
kòckarski -a -o prid. kockarski: Zná, kaj ſze táksi oſzramoti, Ki ſze dr'zí te koczkarſzke poti BRM 1823, 350
Prekmurski
komèdia -e ž komedija: Táksi ſzo i komédie ino vſzákſe zamán valon csefketanye i gucs KŠ 1754, 25; Med etaksimi komédiami merjé Fridrik Kurfirst KOJ 1845, 64
Prekmurski
làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72
Prekmurski
manjáriti -im nedov. lenariti: vecskrát táksi, steri ráj manyárijo, kak szád pôvajo AIP 1876, br. 7, 8; Nemanyári BJ 1886, 44
Prekmurski
marlíven -vna -o prid. priden, marljiv: táksi delavec, kak te marliven AIP 1876, br. 4, 7
Prekmurski
navékše prisl. večinoma, povečini: Ki kaj zná, na vékse on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Navékse szo Vezniki tákse natúre, ka csi sze eden dene KOJ 1833, 112; Po jêsztvini navékse pijémo KAJ 1870, 46; i pri táksi nomenaj navékse, csi pred nyim t ali l hodi KOJ 1833, 44
Prekmurski
nèpriprávlen -a -o prid. nepripravljen: teje nedoſztoini ino nepriprávleni gouſzt vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; té tákſi je nevrejden i nepripravlen KŠ 1754, 211; Nepriprávleni Kráo nyim odgovor do trétjega dnéva odlása KOJ 1848, 19; i nájdejo váſz nepriprávlene KŠ 1771, 544
Prekmurski
nesrèčen -čna -o prid. nesrečen: cslovik lejko ali ſzrecsen, ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; ali neszrecsen – nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Ovo jaſz tvoja neſzrecsna zablodjena ovcſicza KŠ 1754, 229; Neſzrecsna je ona düsa BKM 1789, 274; ſtero csloveka od vnouge féle neſzrecsnoga ſzküsávanya lejko bráni SIZ 1807, 8; Znaſſe pogibelnoſzti i neſzrecsne ſztáve KŠ 1754, 125; Od neſzrecsne vekivecsnoſzti KM 1783, 295; Ali vpogibel táksi Szpádnejo neszrecsni BKM 1789, 7; Tvoji szo i ti neszrecsni Vandrarje KAJ 1848, 16
nesréčneši -a -e nesrečnejši: Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6
nesrèčni -a -o sam. nesrečni: trouſtajte te neſzrecsne KŠ 1754, 103
Prekmurski
nèvréjden tudi nèvréiden tudi nèvréden -dna -o prid. nevreden: té tákſi je nevrejden i nepripravlen KŠ 1754, 211; Da nebos ne vrejden gouſzt Bogá BKM 1789, 237; Nyega dás v-grêsnikov roke, Za szvêt nevrêden moke KAJ 1848, 105; Ár što je lagov, je dobre rêči nêvrejden BJ 1886, 5; i nevrejdno dejte bi bio on, ki nebi poszlüsao KOJ 1833, XIII; na ponizno zahválnoszt meni nevrejdnomi prikázanih tvojih ſz. dárov KŠ 1754, 3; ka ſzi ti mené nevrejdnoga ktvojemi ſztoli pouzvao KŠ 1754, 237; Záto ſzam i ſzamoga ſzebé nevrejdnoga dr'zao KŠ 1771, 187; mene ſzi pa csi gli nevrejdnoga na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Kibi zagovárjao mené, Vetakvo nevrejdno vozo BKM 1789, 67; Záto kteri godi znevreidnim tálom zetoga krüha jei SM 1747, 24; ſzam naj bougſega Otso znevrejdnim tálom prouti ſzebi gori nadigno KŠ 1754, 231; reczite, nevrejdni hlápczi ſzmo KŠ 1754, 81; jeli ſzte nevrejdni ſzouditi i ta ménſa KŠ 1771, 449
nèvréjdni -a -o sam. nevredni: Ka pa ti nevrejdni vzemejo KŠ 1754, 207; vörjem, kaj me znevrejdnoga vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258
Prekmurski
nèvujvlačéni -a -o prid. neomadeževan: Ár tákſi viſesnyi pop ſze je náſz priſztájao nevujvlacséni KŠ 1771, 683; i potſztela nevujvlacséna KŠ 1771, 697; krv Kriſztuſzova, ki je ſzám ſzebé áldüvao nevujvlacsénoga Bougi KŠ 1771, 686; Naj bodete otroczi Bo'zi nevujvlacséni KŠ 1771, 595; da bi váſz poſztavo ſzvéte i nevujvlacséne pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605
Prekmurski
nòrlivi -a -o prid. nor, blazen: Táksi norlivi moro sze vu hrámbo norlive szpraviti AIP 1876, br. 4, 2
Prekmurski
odpǘščanje -a tudi odpuščanjé -á s odpuščanje: Ka je grejhov odpüscsanye KŠ 1754, 134; Gde je pa tejh odpüſcsanye KŠ 1771, 688; Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 21; Záto ſze naj prvo táksi za grejhov odpüscsanya moliti morejo KŠ 1754, 147; i brezi krvi preleánya nega odpüſcsanya grejhov KŠ 1771, 686; vöriem greihom odpüschanye ABC 1725, A5a; grehom odpüſcſanye SM 1747, 45; greiha opdüſcsanye SM 1747, 20; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; ſtera ſze za váſz prelejé na odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 202; i predgajoucsi krſzt pokoure na odpüſcsanye grejhov KŠ 1771, 103; predgati vouznikom odpüſcsanye KŠ 1771, 176; i vzemejo odpüſcsanye grejhov KŠ 1771, 422; Vörjem Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 7; Vadlüjem Krſzt na odpüscsanye grejhov KM 1783, 113; Verjem Vſzejm grejhom odpüscsanye BKM 1789, 7; Vermo grêhov odpüscsanye BRM 1823, 4; Moli ga za odpüsztsanye KAJ 1848, 143; i mené po odpüscsanyi grejha 'znyim zméro KŠ 1754, 237; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133; ne bode meo odpüſcsánya na veke KŠ 1771, 111
Prekmurski
ogíbanje -a s ogibanje, izogibanje: Opomina-nye, na hüdoga ogibanye KŠ 1771, 656; Nej li ſzamo po ogibanyi tákſi prilik KŠ 1754, 47; Szkim moremo hüdim 'zelám prouti ſztánoti, nego i zogibanyem onih, ſtera bi náſz nato mogla napelati KŠ 1754, 63
Število zadetkov: 125