Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zmešnjava -e ž zmeda: Achor hozhe rezhi, smeshnaua im. ed., shraj, inu ropotaine ǀ taiſti ſtrashni ſodni dan bò poln ſmeshnave rod. ed., kakor je prerokoval Saphonias ǀ Strah, inu druge ſmeshnave im. mn. snoterne nej ſò v'oblaſti zhloveka ǀ Job je djal, de leben tiga zhloveka je veiter, katere ſmeishnave tož. mn., inu teshave s'ſabo perneſſe ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri
Svetokriški
zmetati dov. zložiti, pospraviti (?): na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal del. ed. m gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu (III, 500)
Svetokriški
zmiren -rna prid. miroljuben, ki dela za mir: Isvelizhani ſó ty ſmyrni im. mn. m (III, 512) Zapis je citat iz SP Mt 5,9, kjer je zapisano lat. V beati pacifici.
Svetokriški
zmisel -sli ž namen: takushni nemajo ene dobre, s'miſli rod. ed., ali manunge shnyh dellom G: Bogu dopaſti (I/1, 41)
Svetokriški
zmisliti -im dov. 1. pomisliti: kadar zhes dan ſte perſileni dellat de nemorite na isvelizheine vaſhe dushe ſmislit nedol., inu vaſho molitvu dopernesti ǀ Kadar kuli jeſt ſmislim 1. ed. na letu kar piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi, inu nesmisli +3. ed. na lete semelske rezhy ǀ kadar kuli smislio 3. mn., de ſo boshie sapuvidi prelomili ǀ Kadar kuli je na njega smislil del. ed. m, vſelej je dial ǀ de bi vidila hisho gorèti, bij ſe nesmiſlila +del. ed. ž de bi pomagala gaſiti 2. izmisliti si, domisliti se: vſe tu hudu Kateru more smiſlit nedol., zkes nijh govorij ǀ v' katerim ſe ſapopade vſe kar dobriga, inu nuzniga ſe more ſmiſlit nedol. ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit nedol. ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli 3. ed., inu triba, pametnishi je shtiman ǀ Lucifer je ſmislil del. ed. m eno kunshtno visho ſvoje rihte sabelit ǀ Sa tiga volo hudizh je ſmislil del. ed. m, inu navuzhil ludy pleſſat ǀ kateri je bil ſmiſlil del. ed. m lashye ǀ Ali gdu je leta pleſſ smiſlil del. ed. m, inu navuzhil vaſſ ǀ nej faratarje de bi jo nesmislil +del. ed. m ǀ pishe Cicero, de goſtij ludje ſo bily ſmislili del. mn. m, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili → izmisliti si/se
Svetokriški
zmočen -a prid. 1. omočen: taiſtu Svetu Meſtu, kateru je ſmozhenu im. ed. s s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou (IV, 337) 2. namočen: druſiga nej jeidil, ampak pruti vezheru enu malu moke v'ſmerdezhi vodi ſmozhene rod. ed. ž (II, 187)
Svetokriški
zmočiti -im dov. zmočiti: Nej mogozhe … v' vodi leshat, inu ſe nesmozhit +nedol. ǀ kumai je bil letu ſrekal, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha, inu smozhj 3. ed. celo deshelo ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil del. ed. m ǀ vſo poſtelo je smozhel del. ed. m ǀ roſa je bila padla, inu ſmozhila del. ed. ž ſemlo ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila del. ed. ž s' unej te lepe Marie Divize ǀ ony nej ſo bili nikar shulinu ſmozhili del. mn. m ǀ cilu zheulu ſi nej ſo smozhili del. mn. m → nit
Svetokriški
zmoliti -im dov. zmoliti: kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit nedol. ǀ vezhkrat eniga ozha Nasha nemorimo smolit nedol., de bi druge misli nam noter nepadle ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò, de nesmolish +2. ed. en Sveti Roshenkranz ǀ Kumai smoli 3. ed., polè Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah hodio, eniga Ozha Nasha neſmolio +3. mn. ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil del. ed. m ǀ Aku ti en ſam Ozha Nash bosh smolil del. ed. m ǀ kadarkuli eno zheszhena ſi MARIO je ſmolila del. ed. ž ǀ s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu smolila del. ed. ž
Svetokriški
zmota -e ž premama: nasha huda nauada pak, inu nagla natura ſmota im. ed. tiga Satana premagaio zhloveka ǀ leta je hudizhaua ſmota im. ed. ž (V, 262)
Svetokriški
zmotiti -im dov. premotiti: obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit nedol. ǀ en takorshen ſerd ſmoti 3. ed. pamet zhloveku ǀ aku iesa pravizhna zhloveku pamet smoti 3. ed. ǀ taiſto posledno uro hudizh ga je bil smotil del. ed. m, inu premagal ǀ kaj ſturi, de bi ga ſmotil del. ed. m ǀ Bolezhine mertuashke ſò mene obdale, inu groſſa mojh grehou je mene smotila del. ed. ž, de nevejm kam ſe obernit ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami, de ludy ſo ſmotili del. mn. m zmotiti se zmotiti se: v' zhaſſih ſe ſmoti 3. ed., inu fali ǀ skarbish de bi ſe nesmotil +del. ed. m kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ vezhkrat skushaio nyh perſono, de kadar pride ura, de bi ſe nesmotili +del. mn. m, inu nefalili
Svetokriški
zmrviti -im dov. zdrobiti, zmleti: So kakor malinski kameni, kateri, de ſi lih shitu ſmervio 3. mn., obene shkode taiſtimu neſturè (V, 403) zmrviti se zdrobiti se, zlomiti se: Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel, obeden ti ſe nej smervil del. ed. m, inu vener sa to gnado Boga nihdar nej ſi sahvalil (I/1, 184)
Svetokriški
zmrzel -zla prid. 1. mrzel, hladen: tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte, cellu tvoje truplu terdu, inu ſmershlu im. ed. s ǀ byshimo od tiga smersliga rod. ed. m greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kadar vidish eniga naſiga od mrasa smersliga tož. ed. m ži., inu ga nepokrijesh ǀ bodò terdi kakor led, inu diamant, inu ſmersli im. mn. m kakor ſnejh ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi or. mn. shpishamij sa dobru vſeli 2. hladen, negoreč, malodušen: grè s' Zerkue ble smersla im. ed. ž, kakor je bila poprei ǀ resgreje kar je smersliga rod. ed. s, inu szhisti kar je umadesheniga ǀ Oh nehualeshni karsheniki! Oh terdiga, ſmersliga rod. ed. s ſerza ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela ſvoje ſmerslu tož. ed. s ſerze ǀ Smersla im. dv. m gvishnu ſta bila una dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus ǀ vſi ſmersli im. mn. m oſtanemo ǀ de bi ſi lih vashe ſerza sdaj ſmersle im. mn. ž/s bile ǀ s'smerslih rod. mn. ſtury gorezhe od ognia lubesni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle tož. mn. ž/s ſarze teh ludy ǀ nyh smersla tož. mn. s ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ njeh temna, inu ſmersla tož. mn. s ſerza je bila reſuetila
Svetokriški
zmrzniti -nem dov. zmrzniti: kry v' meni smersne 3. ed. (II, 29) ǀ polnagi po simi hodimo, inu vezhkrat smerſnemo 1. mn. (I/1, 43) ǀ zhe bodo ſmerslni del. mn. m, njega nebo nezh bolelu (III, 533)
Svetokriški
zmrzovati nedov. zmrzovati: od ſilnu velikiga mraſa bodo ſmerſovali del. mn. m (II, 242)
Svetokriški
znajden prid. najden: Ob ſvojm zhaſſu je Bogu dopadil, inu pravizhen je snajden im. ed. m Citat na začetku pridige, prevod lat. In diebus ſuis placuit DEo, & inventus eſt Juſtus.
Svetokriški
znajti se znajdem se dov. najti se: kulikain takorshnih norzau ſe ſnaide 3. ed., kateri s' en kratik lusht predadò to shlahtno krono gnade boshie ǀ veliku takorshnih norzou ſe na semli ſnajde 3. ed. pravi S. Grogor znajti se znajti se, biti navzoč: vy vidite mojo veliko britkoſt, v' kateri ſe ſnaidem 1. ed. ǀ Bug vſigamogozhi, pravizhni Rihter teh shivih, inu mertvih, kateri ſe ſnaide 3. ed. letukai ǀ G. Bug v' prizho ſe ſnajde 3. ed., yh vidi, inu shlishi ǀ reshite nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo 1. mn. ǀ njegovu Svetu ſerze v' takorshni veliki shaloſti ſe je ſneshlu del. ed. s
Svetokriški
znamenje -a s znamenje: Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi
Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Svetokriški
znanec -nca m znanec: Snanizy im. mn., inu ſoſedje ſo Chriſtuſa proſſili (II, 316)
Svetokriški
znanje s znanstvo: ushe dolgu zhaſsa ima snanje tož. ed., priasnost s'eno moshko pershono (I/2, 135) ǀ ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje tož. ed. dellat (II, 166) ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine tož. ed. dellat, s' Dalilo vaſſovati (V, 130)
Število zadetkov: 8461