Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
slòp slôpa m (ȍ ó) grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi: slop med oknoma
♦ arhit. navadno prosto stoječ navpičen nosilni stavbni element, zlasti pravokotnega prereza
SSKJ
stránpót -í ž, drugi pomen mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; tretji pomen mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃ-ọ̄; strȃnpọ̑ta) knjiž.  
  1. 1. stranska pot: prepeljati tovor po stranpoteh
  2. 2. pot, dejanje, ki pelje stran od cilja: miselne stranpoti; stranpoti postopka / v pogovorih rad zavije na stranpot
  3. 3. napačna, kriva pot: moralna stranpota / ekspr. spregledovala je stranpota moža nezvestobo
SSKJ
tabulatúra -e ž (ȗ) muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo
SSKJ
talílo -a s (í) metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali: uporabljati kaj za talilo
SSKJ
télovo -ega s (ẹ́) nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; (sveto) rešnje telo: praznovati telovo / zgodilo se je na telovo
SSKJ
topljênec -nca m (é) kem. snov, ki se topi v drugi snovi: določiti razmerje med maso topljenca in maso raztopine
SSKJ
tôrek -rka m (ó) drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno
SSKJ
uvážati -am nedov. (ȃ) kupovati blago v drugi državi: uvažati električno energijo; uvažati meso, stroje; uvažati iz Japonske; uvažati in izvažati / ekspr.: uvažati delovno silo; pren. uvažati tujo miselnost
♦ ekon. uvažati kapital delati, da se v državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja nalaga kapital iz drugih držav
SSKJ
vèčvédnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti
SSKJ
zamíkati1 -am nedov. (ī ȋ) delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: hiš ne gradijo v ravni vrsti, ampak jih zamikajo
● knjiž. obračati in zamikati naslon pri sedežu pomikati nazaj
    zamíkati se 
    1. 1. knjiž. premikajoč se prihajati za kaj: sonce se že zamika za goro / zamikati se za grmovje skrivati se, umikati se; zamikali so se pred burjo
    2. 2. ekspr. duševno se tako intenzivno usmerjati v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava: mistično se zamikati
    3. 3. ekspr., v zvezi z v izraža nastopanje intenzivnega, poglobljenega razmišljanja o tem, doživljanje tega, kar izraža določilo: zamikati se v čas mladosti; njegov duh se zamika v prihodnost
SSKJ
zaródnica tudi zarodníca -e ž (ọ̑; í) knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin
SSKJ
ždánovščina -e ž (ā) politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov: boriti se proti ždanovščini; obdobje ždanovščine
Število zadetkov: 832