Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
žmagati nedovršni glagol
Celotno geslo Megiser
žnidar -ja samostalnik moškega spola
Celotno geslo Frazemi
žnóra Frazemi s sestavino žnóra:
íti kot po žnóri kàj, kot po žnóri
Celotno geslo Frazemi
žnórca Frazemi s sestavino žnórca:
íti kot po žnórci kàj, kot po žnórci
Celotno geslo Sprotni
žóga samostalnik ženskega spola
FRAZEOLOGIJA: na prvo žogo
SSKJ²
žôlč -a [žou̯č] m (ȏ)
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
Celotno geslo Megiser
žold -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo eSSKJ
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
    2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Celotno geslo Megiser
žolner -ja samostalnik moškega spola
Celotno geslo Frazemi
žŕd Frazemi s sestavino žŕd:
dólg kot žŕd, súh kot žŕd, visòk kot žŕd
Celotno geslo Megiser
žrtati nedovršni glagol
Celotno geslo Vezljivostni G
žrtvováti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj darovati se za koga/kaj
Žrtvovala se je za višje cilje svojih otrok.
2.
iz religije kdo/kaj darovati se za koga/kaj
/Kot pravi glasnik vere/ se je žrtvoval za verske resnice.
Celotno geslo Etimološki
žuborẹ́ti -ím nedov.
SSKJ²
žvečílni -ega m (ȋ)
žvečilni gumi: žvečilni brez sladkorja; zavitek žvečilnih; bonboni, čokolada in žvečilni
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
Črnovrški
žvečiti (o človeku brez zob) gl. žemljati
Farmacija
žvečljíva tabléta -e -e ž
Pleteršnik
žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.-Kl.
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje :
    granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e:
    šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
Planinstvo
5 -- ž neskl.
Število zadetkov: 8560