Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).
Vorenc
zadeti se dov., F2, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; impingere, ſe ṡadeiti, vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti
Pleteršnik
Pleteršnik
zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
Svetokriški
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl
Pleteršnik
zagòn, -gǫ́na, m. 1) der Ansatz zum Laufe, der Anlauf, der Ansturz, Cig., Jan.; zagoni valov, das Branden der Wellen, Cig.; z. vetra, der Windstoß, Cig., Šol.; der Schwung, Cig., Jan.; das Ausholen mit der Hand (z. B. der Wurf des Säers), C.; der Schub, prvi z., der Vorschub (beim Kegelspiel), V.-Cig., Jan.; — 2) = zastava, oblaki, ki ob burji po gorah na severovzhod stoje, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) ein aus einem Gewehr abgeschossener Körper, Cig.
Vorenc
zahajati2 nedov., F2, occidere, âb ob, et cado, doli paſti, tiá paſti, ṡahajati; sol occidit, ſonze ṡahaja
Svetokriški
zaljubiti se -im se dov. zaljubiti se, vzljubiti: prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti nedol. v'Boga ǀ ſe nemash vdrugo lepoto salubiti nedol. sakaj jest ſim ta nar lepshi ǀ prezej ſe v' Margeto salubi 3. ed. ǀ kakor ugleda to lepo Nuno ſe taku mozhnu v' taiſto salubj 3. ed. ǀ ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio 3. mn. venu ardezhe jabuku ǀ glihi vishi ſe sgodj taiſtom, kateri ſe ſalubio 3. mn. v'shlahtnoſt ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil del. ed. m ǀ ſe je bil ſalubil del. ed. m v'leto Philiſtersko sheno Dalilo ǀ v'obeno ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila del. ed. ž ǀ Samolzhal bom od une Gospe, katera ſe je bila salubila del. ed. ž veniga Dohtaria ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu del. ed. s ǀ tedaj ste ſe vij tulikain v'tuijo deshelo salubili del. mn. m ǀ ſakaj vij ſte ſe ſalubili del. mn. m v'te poſvejtne prepovedane rezhij ǀ de bi ſe vſa zhloveska ſerza v'tebe ſalubila del. mn. s
Pleteršnik
zamẹ́tati 2., -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.-Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.
Pleteršnik
zamę̑tək 1., -tka, m. 1) das Verworfene, der Abgang, der Abfall, der Auswurf, Cig., Hip.-C.; — 2) der erste Ansatz einer Frucht, C.; — der Embryo, Z., Erj. (Torb.); takrat (ob koncu meseca junija) so zametki zreli, prodro kožico, in mladi rački prilezejo (iz jajc) na dan, Erj. (Izb. sp.); — 3) die Materie bei einem Blutschwär, Blc.-C.
Pleteršnik
zamȗdnik, m. 1) kdor je kaj zamudil: ob zamudnikovih troških, Levst. (Nauk); — 2) der Nachzügler, Jan. (H.); — 3) das Verzeichnis der Versäumnisse, Jan. (H.).
Pleteršnik
zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — (fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — (fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
Svetokriški
zapeti -pojem dov. zapeti: KaKor de bi shlishal eno ſinizo sapejti nedol. ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim Gradi prikashe ter glaſſnu sapoie 3. ed. ǀ ena takorshna dusha shiher s' Pſalmiſtam sapoje 3. ed. ǀ pomaga taiſtom, kateri s' andohtio sapejeio 3. mn. ǀ Taku tudi my ſapejmo vel. 1. mn. andohtliu ǀ s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte vel. 2. mn. ǀ ob taisti pusledni uri na uus glaſs je bil sapeil del. ed. m ǀ kakor bo petelen sapejl del. ed. m ǀ Ceſſariu je eno peiſſem sapel del. ed. m ǀ lepo pejſsem je bila sapajla del. ed. ž ǀ Angely ſo na nebeſſih bili sapejli del. mn. m ǀ po letei Sveti vezhery ſo bili sapeili del. mn. m zhaſt, inu hualo G. Bogu ǀ Angeli na Nebeſsyh od veſsejlja ſo ſapeli del. mn. m ǀ Ti Angeli ta parvi krat ſo nijh nebeshko shtimo na semli pustili shlishat, kir ſo bilij sapeli del. mn. m
Vorenc
zapopadno prisl., F2, circumscriptè, ob kratkim ṡastopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; implicitè, ṡapopadnu, ohranenṡku
Svetokriški
zapoved -i ž zapoved: Njega sapuvid im. ed. je de brat ima brata, ſestro ſaurashit ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid im. ed. Boshja ǀ sa tiga volo bom od te ſapuvidi rod. ed., inu dolshnusti danaſs govoril ǀ nej greha de bi ne ſturil, nej sasapvidi rod. ed. de bi jo neprelomil ǀ Boshy sapuvidi daj. ed. nej bil pokoren ǀ Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi daj. ed. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi daj. ed. vſelej perpraulenih ǀ jest ſim vſelej moje ſerze nagnenu imel k'ſapuvidi daj. ed. Boſhy ǀ od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil, skerbnu sapuvid tož. ed. Boshjo dershal ǀ vy ſte Boshjo ſapuvid tož. ed. prelomili ǀ ona je bila ſapuvit tož. ed. Boshio prelomila ǀ Abraham po sapuvidi mest. ed. Boshij suojo deshelo sapusti ǀ v'tej ſapuvidi mest. ed. te nature ǀ s'eno ſamo sapuvidio or. ed. je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido or. ed. ǀ sapuvidi im. mn. pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi rod. mn. na tablah sapiſane ǀ ako snaio te deſſet ſapuvidi rod. mn. ǀ nei sadoſti de Boshyh sapuvide rod. mn. ne prelomite ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu teh ſapuuidi rod. mn. Boshyh ǀ skuſi dershajne teh S. Sapuvidy rod. mn. ǀ Kaj je pregreshil, inu sturil zhes tijh deſset sapuvid rod. mn. Boshijh ǀ de bi njegovim s: Sapuvidam daj. mn. poKorni bily ǀ de bi vus ſvejt pokoren vashim ſapuvidam daj. mn. bil ǀ inu vener my K'sapuvidam daj. mn. Boshim ſe neperpognemo ǀ pokorni Sepuvidam daj. mn. Boshym ǀ terbej tudi sapuvidi tož. mn. Boshije derſhati ǀ shtrajfai ò Rihter Nebeshi lete kateri ſo tvoje S: ſapuvidi tož. mn. prelomili ǀ kadar ſte moje sapuvidj tož. mn. prelomili ǀ Boga ne lubi, inu njega s. sapuvidij tož. mn. prelomi ǀ Boshje ſapuvid tož. mn. ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval ǀ Aku G: Bogu super ſe postavish, inu njega s: sapuridi tož. mn. prelomish ǀ s'nashimi nogami greshnimy po njegovih S: sapuvidoh mest. mn. hodili ǀ ali pak shivite po Boshijh sapuvidah mest. mn. ǀ po ſapuuidyh mest. mn. Boshyh, inu zerkounyh ǀ on je shivil pò sapuvidih mest. mn. S. Evangela
Svetokriški
zapovedati -vem dov. zapovedati: hozhem oblakom sapovedat nedol., de na niega nedishe ǀ Jeſt ſamorem … ogniu ſapovedat nedol. de ſeshge te katere Jeſt hozhem ǀ jeſt imam hlapze, inu sholnerje pod mojo oblaſtio, inu kar taiſtom sapovem 1. ed. ony ſturè ǀ Sapovejm 1. ed. vam karshenikom, de imate lubit vashe ſourashnike ǀ Jeſt neshelim, inu nesapovem +1. ed. de bi tudi drugi dellali, kakor jeſt ǀ oſtru sapoveish 2. ed. njega shtrajfat ǀ urat sapovejsh 2. ed. ny odſekat ǀ sakaj tedaj sapovesh 2. ed. njega ob glauo djati ǀ kar pak ti Ozha Nebeſhki nam sapovèsh 2. ed. vſe nam teshku naprej pride ǀ sapovej 3. ed. de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej 3. ed. ǀ dusha mu ſapovej 3. ed. damu pojti, on gre damu ǀ letu imash pravizhnu opravit kakor Bug sapovei 3. ed. ǀ K'ſadnimu ſapovei 3. ed. ſholnerjom de imaio shturmat meſtu ǀ ſapouei 3. ed. Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit ǀ Ah KuliKuKrat en velik tat, ſapouej 3. ed. tiga maliga tatova obeſsit ǀ S. Duh nam sapouei 3. ed., de my imamo s' dobro volo, inu is praviga ſerza sheleiti ǀ Florentius ſapove 3. ed. enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti ǀ Bug pak sa'povej 3. ed. de ſe imaio lubiti ǀ deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij 3. ed. prezi je tepen ǀ vednu na taiſte premiſlite, kakor nam sepovej 3. ed. nasha Mati Sveta Katolish Karshanska Zerku ǀ Bug vam nesapovej +3. ed. taku theshka della ǀ G. Bug pak tebi neſapovei +3. ed. druſiga ampak, de ga imash is celiga tvoiga ſerza lubiti ǀ vſe kar onij tebi sapovedo 3. mn. ſe tebi lahku sdij ǀ kar Arzati, inu Dohtarij sapovedò 3. mn. de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò 3. mn. aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ Sapovedaj vel. 2. ed. aku moresh deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ Sapovejte vel. 2. mn. timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane ǀ Abſolon je bil sapovedal del. ed. m ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ je bil ſapovedal del. ed. m ga damu neſti ǀ tedaj je bil sapouedal del. ed. m to sheno ſeſsgati ǀ je bil Generalu Ioſvi ſapouedal del. ed. m ǀ Bug je bil sapuvedal del. ed. m dershat Mojſseſavo sapuvid ǀ ona mu je sapovedala del. ed. ž doli poklekniti ǀ sakaj 40. dny ſo sapovedali del. mn. m ſe poſtiti ǀ ſo ſapovedali del. mn. m debele shtrike spleſti ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali del. mn. m, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah Iudje
Pleteršnik
zarę́brnica, f. = meso za rebrom ob hrbtišču, die Carbonade (kremenatljec): speci mi kos zarebrnice! Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — der Jungferbraten, C., Z.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 41
- 42
- 43
- 44
- 45
- 46
- Naslednja »
Število zadetkov: 914
Dostopnost