rastlina petoprstnik, LATINSKO: Potentilla
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
petolišnik [petolȋšnik] (petolistnik) samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Megiser
plankati dvovidski glagol
Pleteršnik
Pleteršnik
pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
Pleteršnik
podvódən, -dna, adj. unter dem Wasser befindlich, M.; podvọ̑dni mah, das Flussmoos, Cig.; podvodno vapno, hydraulischer Kalk, Erj. (Min.).
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Megiser
pojdenje -a samostalnik srednjega spola
Celotno geslo
NESSJ
Svetokriški
položiti -im dov. 1. položiti: eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi: ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči: Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti: mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči: poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
Celotno geslo
NESSJ
Pleteršnik
SSKJ²
prevedênka -e ž (é) jezikosl.
beseda ali besedna zveza, nastala z dobesednim prevodom sestavin istopomenske tuje besede; kalk: češke, poljske, ruske, slovenske prevedenke iz nemščine; nove, stare prevedenke
beseda ali besedna zveza, nastala z dobesednim prevodom sestavin istopomenske tuje besede; kalk: češke, poljske, ruske, slovenske prevedenke iz nemščine; nove, stare prevedenke
Svetokriški
prevideti -im dov. 1. predvideti: Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish, vſe poprej pregledash, inu previdish 2. ed. ǀ Se ſaſtopi na Aſtrologio, ſakaj previdi 3. ed. desh, inu lepu ureme ǀ kadar previdite 2. mn., de bi v' vashi hishi ſe vtegnil kreh vsdignit ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni ter ſo norzi: menio de vſe rezhij dobru previdio 3. mn., inu premislio, vener ſo slepi, inu neumni ǀ Prerok David v'duhu je previdil del. ed. m letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ Zacharias Prerok v duhu je bil previdil del. ed. m inu od tiga prerokoval ǀ G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil del. ed. m ǀ kadar bi bila previdla del. ed. ž, de taku bosh s mano ſturil 2. oskrbeti: cilu pred Svojo grenko ſmertio je hotel nas oskerbeti, inu previdit nedol. s' Nebeskim kruham ſvoiga Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ G. Bug skuſi letu je ble previdil del. ed. m te premoshne, kakor te potrebne Drugi pomen je kalk po nem. versehen ‛oskrbeti, oskrbovati’.
Pleteršnik
pŕga, f. 1) zermalmte, mit Lehm und Kalk gemischte Steine, der Grus, Cig., Jan.; der Griessand, Cig.; — kar nagrabijo, kadar spomladi travnike trebijo, Notr.; — 2) das Mehl aus getrocknetem Obst (bes. aus Holzbirnen), C., M.; — eine Art Maiskuchen (= grpa), vzhŠt.-C.; — 3) der Ölkuchen, Mur., Cig., Jan., C.; nav. pl. prge: makove, tikvine prge, vzhŠt.; pust kakor p., Z.; — 4) der Schaf- oder Ziegenkoth, Cig., C., Gor.; — siten kakor p., Gor.-Levst. (M.); — (psovka): sitna prga ti! Dol.
Svetokriški
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
Celotno geslo
Megiser
prisegli -ega posamostaljeni pridevnik
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Pohlin
protinožnik [prọ̑tinọ̄žnik] samostalnik moškega spola
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen; nasprotje; antipod
PRIMERJAJ: protihojnik, sprotihodnik
Celotno geslo
Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Svetokriški
pust1 -a m pust, pustni čas: nebo vejdil, kadai je bil Puſt im. ed. ǀ ob zhaſſu tiga puſta rod. ed. ǀ od puſta rod. ed. teh kershnikou je prerokoval ǀ celli puſt tož. ed. je vshemah hodel, inu noril ǀ je ena ſtara navada ob puſtu mest. ed. pleſſat ǀ slasti ò puſtu mest. ed. ǀ dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu mest. ed. ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti mest. ed. dobre vole biti Skrajšano iz mesopust, kar je kalk po star. it. carnelevare, danes carnevale ‛pust’; → Pust
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 146
Dostopnost