Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]
    1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
      1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti
SSKJ²
smehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, srečo: mati se smehlja otroku; prijazno, prizanesljivo, veselo, zadovoljno se smehljati; smehljati se v zadregi / smehljala se mu je v pozdrav / ekspr. oči so se ji hudomušno smehljale; pren., pesn. rosno jutro se nežno smehlja; sonce se mi smehlja
● ekspr. sreča se mu smehlja doživlja uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; smehljati se v brado sam pri sebi
    smehljáje :
    smehljaje odgovoriti
    smehljáje se :
    smehljaje se pogledati
    smehljajóč se -a -e:
    človek s smehljajočim se obrazom; prisl.: smehljajoče se govoriti, pokimati
Celotno geslo Vezljivostni NG
srcé-ásamostalnik srednjega spola
  1. človekove značajske značilnosti
    • srce koga
    • , srce na čem, kje, kako
    • , srce pri čem, kje
  2. najpomembnejši osrednji del, središče
    • srce česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • srce za
Pleteršnik
stvorjénje, n. 1) die Erschaffung: s. sveta, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Schöpfung, kajk.-Valj. (Rad); — das Geschöpf, ogr.-Valj.; nežno s., Erj. (Izb. sp.); — stvorjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
Pravopis
subtílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ se izražati, ravnati rahločutno, nežno; ~ analizirati, opazovati natančno, izostreno
SSKJ²
svetloláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima svetle lase: zaljubil se je v nežno svetlolasko
SSKJ²
svéženjček -čka [svežənjčək] m (ẹ̄)
manjšalnica od sveženj: sveženjček vžigalic; sveženjček z obleko
● ekspr. nežno je prijela jokajoči sveženjček povitega dojenčka
Celotno geslo eSSKJ
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti]
    1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok
      1.1. ekspresivno pasti sploh
    2. ekspresivno skočiti v vodo
    3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo
ETIMOLOGIJA: ↑štrbunk
Celotno geslo eSSKJ
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
SSKJ²
zagrúliti -im dov., zagrulíla tudi zagrúlila (ú)
1. oglasiti se z glasom grugru: golob, grlica zagruli
// ekspr. dati gruljenju podobne glasove: otrok se je zasmejal in zagrulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo reči, povedati: poljubil jo je in ji nekaj nežno zagrulil
SSKJ²
zvenéti1 -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo
2. navadno s prislovnim določilom biti jasno slišen: piščal zveni; koraki deklic zvenijo pod oknom; ukanje je zvenelo iz vasi; aplavz je dolgo zvenel / ekspr. veselje neprestano zveni v njej je, obstaja; pesn. zunaj je zvenel mir
3. biti zvočno bogat, ubran: njegov glas zveni; verze je popravljal toliko časa, da so zveneli
// s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zvenel mehko, nežno, odločno; orkester zveni polno, ubrano; njegov smeh je zvenel jasno, votlo / njegovo ime zveni tuje
// ekspr., s prislovnim določilom kazati se, zdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede zvenijo preroško; trditev ni zvenela prepričljivo; pripomba zveni kot očitek
4. ekspr. biti zaznaven, opazen: iz glasu je zvenela jeza, žalost; iz vprašanja je zvenelo očitanje; v njegovih besedah je zvenel obup, strah
5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek kot pri zvočni zaznavi: glas mu je grmel, da je otroku kar zvenelo po ušesih; v glavi mu zveni od klofute; v kosteh mu je zvenelo kot po žicah
● ekspr. hiša je zvenela od njenega smeha po hiši se je razlegal njen smeh; ta stavek mu je dolgo zvenel po ušesih dolgo je mislil nanj; melodija mu še vedno zveni v ušesih še vedno se mu zdi, da jo sliši; ekspr. njegove besede zvenijo v prazno nihče jih ne posluša; nimajo zaželenega uspeha
    zvenèč -éča -e
    1. deležnik od zveneti: zveneče strune; prijetno zveneče narečje; tuje zveneče ime
    // ki je zlasti iz višjih tonov: prijeten zveneč glas; zveneči udarci kladiva / zveneč smeh zvonek
    ♦     jezikosl. zveneči glas glas, pri katerem se glasilki ob izgovoru treseta
    2. ekspr. ugleden, slaven: doseči zveneč naslov; zveneča imena solistov
    3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: govoril je zveneče besede; zveneče fraze; prisl.: ura je zveneče odbila polnoč; zveneče se smejati
Pravopis
žámetasto primer. prisl. (á) ~ črn; poud. ~ prijazen |nežno|
Celotno geslo eSSKJ
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
Število zadetkov: 96