Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
četŕtfinalíst -a m (ȓ-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v četrtfinalu: po tej zmagi je postal četrtfinalist
SSKJ
četverolíst -a -o prid. (ȋ ī) zastar. četverolisten
SSKJ
číst -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ī) 
  1. 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji
    // čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
    // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
  2. 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
    // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
  3. 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
  4. 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
  5. 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno
    // vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
  6. 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
    ●     zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto
    ♦     farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo
    čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto
    čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden
    ♦     gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto
SSKJ
dadaíst -a m (ȋ) predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti
SSKJ
daltoníst -a m (ȋ) med. kdor ima daltonizem
SSKJ
darviníst -a m (ȋ) pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov
SSKJ
defetíst -a m (ȋ) kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti
SSKJ
degolíst -a m (ȋ) pristaš politike francoskega generala de Gaulla: volilna lista degolistov
SSKJ
deíst -a m (ȋ) pristaš deizma: bil je prosvetljenec in deist; angleški deisti
SSKJ
dekabríst -a m (ȋ) pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu ali udeleženec decembrske vstaje leta 1825: upor dekabristov
SSKJ
dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi
♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
SSKJ
detajlíst -a m (ȋ) trgovec ali trgovsko podjetje, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlisti in grosisti; blago je šlo iz tovarne naravnost k detajlistu
SSKJ
determiníst -a m (ȋ) pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi
SSKJ
deziluzioníst -a m (ȋ) knjiž. kdor je izgubil iluzije: skeptik je in deziluzionist; postati deziluzionist
SSKJ
dialogíst -a m (ȋ) film. kdor se (poklicno) ukvarja z dialogi
SSKJ
diskantíst -a m (ȋ) zlasti v srednjeveških zborih kdor poje diskant: nastop diskantistov in altistov
SSKJ
diurníst -a m (ȋ) nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan, dnevničar: bil je diurnist na magistratu
SSKJ
dokumentalíst -a m (ȋ) kdor opravlja dokumentacijo: dokumentalisti in informatorji; razpisati delovno mesto dokumentalista za tehnično dokumentacijo
SSKJ
dokumentaríst -a m (ȋ) 
  1. 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista
  2. 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista
SSKJ
dolgolíst -a -o [u̯g] prid. (ȋ ī) dolgolisten: dolgolista palma
Število zadetkov: 538