Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
ugmerati -am dov. povečati, pomnožiti: G. Bug sa isvelizhajne vſyh je hotel ugmerat nedol. nikar li ſvojo miloſt, ampak tudi taku rekozh ſam ſebe ǀ G. Bug, kadar je bil oblubil vgmerat nedol. ſilnu mozhnu njegou Rod ǀ ſonze vgmera 3. ed. v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru ǀ Bug pak v'gmera 3. ed. njega rod kakor suesde na Nebeſsih ǀ S. Anton s' ſvojm jeſikam ugmera 3. ed. zhaſt Boshjo ǀ zhlovek je urshoh de grehy ſe ugmeraio 3. mn. bres vſiga konza ǀ Gospud ti ſi vgmeral del. ed. m tvoje velizhaſtvu, ter ſi mene potroshtal ǀ niegou rod bò ugmiral del. ed. m Kakor ſvesde na nebu, inu peiſih v'mory ugmerati se povečati se, pomnožiti se, razmnožiti se: njegova martra ſe vgmera 3. ed. ǀ Se veſſelè Svetniki videozh de ſe vgmeraio 3. mn. shlushabniki Boshy ǀ ta Iſraelski folk ſe je ſilnu ugmeral del. ed. m ǀ britkoſt ſe je ugmerala del. ed. ž ǀ pod njega Regiringo Bogovi ſe ſo tulikajn ugmerali del. mn. m, de uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga → gmerati se
Svetokriški
umrkniti -ne dov. mrkniti: od shaloſti ſonze vmerkne 3. ed. ǀ Luna bo vmerknela del. ed. ž ǀ Ti ſi taiſta ſvètla luna, katera nihdar nej umerknila del. ed. ž ǀ ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu del. ed. s ǀ Sonze nej taku shlahtnu, de bi nikuli neumerknulu +del. ed. s
Svetokriški
visok -a prid. 1. visok, velik: je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu: On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik: en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica: Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime Bog: poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
Pleteršnik
vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
Svetokriški
zakrit -a prid. zakrit, pokrit: v'teleſsi ene Divize sakrit im. ed. m ſtoij ǀ kuſt je bila s' kosho sakrita im. ed. ž ǀ samerkajo de nej tu pravu popolnama dobru, ampak s' tem plaisham tiga dobriga tu hudu sakritu im. ed. s, inu savitu ǀ Oh slahtna arznia zhes vſe arznie, katero nam je perpravil ta Nebeski Arzat sakrito tož. ed. ž pod tem belem oblakam tiga kruha ǀ vam li tu hudu s' plaisham tiga dobriga sakritu tož. ed. s perneſſò ǀ vshite leto nebesko arznio s' oblakam podobe tiga kruha sakrito or. ed. ž ǀ ſvetle ſò ſvajſde, lepa je luna, ali gdu nevidi, de vezhkrat ſò sakrite im. mn. ž s'zhernimy oblaki ǀ ozhy ima sakrite tož. mn. ž, inu saveſane
Pleteršnik
zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.-Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
žival -i ž 1. žival, živo bitje: obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali: doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
Število zadetkov: 89