Zadetki iskanja
Pleteršnik
čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
Pleteršnik
dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
Pleteršnik
dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
Prekmurski
darìti -ím nedov. darovati, obdarovati: scsés dariti BRM 1823, 313; nam darís BRM 1823, 461; náſz darí BRM 1823, 434; bi nam dario BRM 1823, 11; Tô ſze mi je darilo BRM 1823, 189
Prekmurski
darüvàti tudi darívati -ǜjem nedov. dajati, darovati: ſcsém darüvati BKM 1789, 9; Tebi darüjem KM 1783, 5; darüje pobo'snoſzt KMK 1780, 82; darüjo ſztvoje pravicze KŠ 1754, 238; darüj mi prvle KM 1783, 33; je leipo daruval SM 1747, 86; je darüvao KŠ 1771, A6b; je daruvao SŠ 1796, 97; darüvali ſzo KŠ 1771, 7; Darivati scsé váſz BRM 1823, 8; ſzi me darivao BRM 1823, 367
darüvàni -a -o darovan: nám darüvani Agnyecz KM 1783, 82; nám darüvan BKM 1789, 107; od Kriſztusa darüvano KŠ 1754, 135; ſzo obecsanya darüvana KŠ 1771, 717
darüvàni -a -o darovan: nám darüvani Agnyecz KM 1783, 82; nám darüvan BKM 1789, 107; od Kriſztusa darüvano KŠ 1754, 135; ſzo obecsanya darüvana KŠ 1771, 717
Pleteršnik
dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
Pleteršnik
debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit (min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.-C.
Pleteršnik
dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
Pleteršnik
dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.
Pleteršnik
dẹklè,* -ę́ta, n. das Mädchen; dekle je še, sie ist noch ledig, Cig.; tudi f.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 33.)); moja d., Npes.-K.; mnoga dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: dekleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za druzega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Preš.
Pleteršnik
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
Prekmurski
dèlati -am nedov. delati: ddobro delo delati TF 1715, 20; i delam borivſi ſze KŠ 1771, 605; ſzkákſov obláſztyov delas KŠ 1771, 138; Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; ino delamo KŠ 1754, 13; hüdo delate ABC 1725, A8a; steri hüdo delajo ABC 1725, A7b; naj ne delava KŠ 1771, 506; da bi kak zobſztom ne delao KŠ 1771, 565; czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Séſzt dni delai TF 1715, 13; Delajmo mi kaksté KŠ 1754, 167; vu goricze delat KŠ 1771, 70
delajóuči -a -e delajoč: kaj tak delajoucsi je potrejbno KŠ 1771, 406
dèlavši -a -e ko je delal: 'znyimi delavſi KŠ 1771, 156
delajóuči -a -e delajoč: kaj tak delajoucsi je potrejbno KŠ 1771, 406
dèlavši -a -e ko je delal: 'znyimi delavſi KŠ 1771, 156
Pleteršnik
dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
Vorenc
denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Prekmurski
Pleteršnik
dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
Vorenc
dirjanje s, F5, catadromus, en pláz ṡa derjanîe, ṡa tékanîe junazhku; cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk, v:g: v'enim derku; hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali dirjanîe
Pleteršnik
díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 94
- Naslednja »
Število zadetkov: 1874
Dostopnost