Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Pišem vam iz vasi Zgornje Gameljne, kjer se je vnela zanimiva debata glede sklanjanje besede Gameljne. Domačini vztrajajo na "iz Gamelj", priseljenci poudarjamo, da Word popravi to na "iz Gameljn".
Ali lahko rešite to debato in nam napišete vse sklone besede "Gameljne"?
Jaz sumim, da bi bil mogoče zadnji "n" v "iz Gameljn" tihi. Če je to res, bi prosila še za izgovorjavo napisanih sklonov.
Tole ni vprašanje, pač pa zgolj jezikovna poslastica. Na MMC se zelo strogo držijo pravila, da vse kratice, ne glede na podstavo, sklanjajo po moškem vzorcu (EU-ja, SDS-a, LMŠ-ja). Ponavadi se mi srce para, ko prebiram njihove interpretacije slovenskega jezika, ampak pri tem primeru sem se pa iz srca nasmejal. Morda bo zabaven tudi vam.
Kako na MMC sklanjajo ime podjetja Gen-I:
Gen-I Gen-I-ja Gen-I-ju Gen-I-ja Gen-I-ju Gen-I-jem
Vir: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovec-politika-se-v-kadrovanja-v-podjetjih-ne-vmesava/601261
Kako se pravilno sklanja priimek moškega s priimkom KIKELJ; torej, Kiklja ali Kikeljna?
Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati. Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska. Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.
Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?
Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)
To je beseda, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi. Nisem pa še zasledil, kako se po slovensko reče temu izrazu. Ali se je ta beseda že dovolj poslovenila, da bi jo lahko poimenovali pirsing? Ali je tuja oblika ustreznejša? V SSKJ-ju ne zasledim ne enega ne drugega izraza, drugje v rabi pa obe varianti. Kaj vi pravite?
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Zanima me, kateri izraz je pravilen oz. ga lahko uporabimo v strokovnem besedilu, delikvent ali delinkvent v smislu npr. 'mladoletnega prestopnika'? V SSKJ oz. Pravopisu je kot pravilen zapisan samo izraz delinkvent (v pomenu prestopnik), vendar najdem tudi pogosto rabo izraza delikvent (preverjeno na Gigafidi) v strokovnih, leposlovnih in drugih objavljenih besedilih. Kaj je torej pravilno in dovoljeno uporabljati, izraz delinkvent, delikvent ali celo oba omenjena izraza?
Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?
Prosim za primere.
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
Imam vprašanje glede stičnosti (matematičnih) znakov v naslednjih primerih: n = 9 ali n=9; p > 0.05 ali p>0.05; 78,3 ± 8,1 ali 78,3±8,1; 29 - 33% ali 29% - 33%.
Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.
Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.
Še en primer:
Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.
Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?
Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?
Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?
V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.
Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.
Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?
Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).
Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)
Dostopnost
Dostopnost