Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
pribíbati, -am, vb. pf. langsam kommen, Z.; do Trsta p., Bes.; — langsam hervorkommen: oves je iz zemlje pribibal, Z.
Pleteršnik
strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
Celotno geslo Etimološki
strnȃd -a m
Celotno geslo Frazemi
trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód
Celotno geslo eSSKJ
tritikála tritikále samostalnik ženskega spola [tritikála]
    1. iz agronomije kulturna rastlina s širokimi listi in dolgimi klasi, križanec med pšenico in ržjo; primerjaj lat. × Triticosecale
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: nlat. triticale iz lat. triti(cum) ‛pšenica’ + (se)cale ‛rž’
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
vlatíniti se, -ȋnim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.
Pravopis
vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek
vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|
Celotno geslo Kostelski
za ► za, v zvezi z en z predl.
Vorenc
zavržek m, oves rejiculare, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè
Vorenc
zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
SSKJ²
zób2 -í ž, daj., mest. ed. zóbi (ọ̑)
1. oves kot hrana za konje: dajati konjem zob; vreča z zobjo
2. zrnata hrana za kokoši, ptice: natresti kokošim zob
SSKJ²
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄)
1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline
● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv
Celotno geslo Etimološki
zobáti zọ́bam nedov.,
Pleteršnik
zóbati, zǫ́bljem, vb. impf. mit dem Schnabel aufpicken; piščanci, ptiči zobljejo proso; kuretnini dati zobati, den Hühnern Futter geben; — Beeren, Kirschen u. dgl. essen, (Körner) fressen; grozdje, črešnje zobljemo; konji oves zobljejo.
SSKJ²
žíto -a s (í)
kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito
// nar. vzhodno rž: sejati žito
Pravopis
žíto -a s, snov. (í) mleti ~; vreča ~a; števn., kmet. bela ~a |pšenica, rž, ječmen, oves|
Geografija
žíto -a s
Število zadetkov: 98