Zadetki iskanja
Botanika
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ16
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Botanika
Vorenc
gartrožen prid., F2, laxa, laſſie, v'katerih je ṡavitu ſeme gartroṡhnih roṡh; panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
glávica2 tudi glavíca -e ž (á; í)
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
Pleteršnik
glavȋčnica, f. 1) neka vrsta bekovih trt, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) zelnata glava, ki se hrani za seme, Poh.
Pleteršnik
glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
- glúho prisl.:
gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
- glúhi -a -o sam.:
zavod za gluhe in naglušne
Botanika
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
gonorẹ̑ja -e ž
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
gorčíčen tudi górčičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑)
nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme
nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme
- gorčíčno tudi górčično prisl.:
gorčično rumena barva
Prekmurski
gòri zíti ~ zídem dov. vziti: Ki ſzuncze vcsinis gori zidti KM 1783, 23; [sonce] Ono gori zide na ednom kráji nébe TA 1848, 15; Gda bi pa ſzuncze gori zislo KŠ 1771, 111; Ar liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov KŠ 1771, 745; Szuncze je 'ze gori zislo BKM 1789, 140; Gori je zisla Bálámova zvejzda BKM 1789, 38; Szunce je gorizislo KAJ 1870, 100; pren. i zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; V mojem ſzrczi gori zides KŠ 1754, 273; v-mojem ſzrczi gori zides KM 1783, 292; Moj Jezus, gori zide vmojem ſzrczi KŠ 1754, 250; i zorjenicza gori zide vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 718; edna vecsna miloszt gorizide TA 1848, 72
gòri zidóuči ~ -a ~ -e ki vzkali: [seme] i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112
gòri zidóuči ~ -a ~ -e ki vzkali: [seme] i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112
SSKJ²
Celotno geslo
NESSJ
Vorenc
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak
Vorenc
hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 30
- Naslednja »
Število zadetkov: 599
Dostopnost