Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pajčevínast tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ)
nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka
    pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.:
    bluza iz pajčevinasto tankega blaga
SSKJ²
pôlkúpola -e [pou̯kupolaž (ȏ-ȗ)
streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside
SSKJ²
poslíkati -am dov. (ȋ)
1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala
2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo
3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil
    poslíkan -a -o:
    poslikana panjska končnica
     
    ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena
SSKJ²
poslikávati -am nedov. (ȃ)
slikati: strop dvorane je poslikaval znan mojster / nekdaj so ljudje poslikavali telo in obraz z različnimi barvami barvali
SSKJ²
pošéven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne azijatske oči
 
fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti
    pošévno prisl.:
    poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol
SSKJ²
povzéti -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á)
1. na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega
2. začeti, navadno za kom
a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim
b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila
3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi
// v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
● 
star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti
    povzét -a -o:
    povzet referat; povzeta beseda, misel; na kratko povzeta zgodba
SSKJ²
pretŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s trkanjem preiskati: pretrkal je sode in ugotovil, da sta le dva polna; pretrkati stene, strop
// med. preiskati telo s trkanjem: pretrkati bolniku prsni koš / zdravnik ga je pretrkal in osluškoval
SSKJ²
prosníca2 -e ž (í)
nar. vzhodno deska ali tram v stropu: ena od prosnic se je zlomila / lesene prosnice v stropu
// nav. mn. neometan lesen strop: nizka kmečka soba s prosnicami
SSKJ²
rezbár -ja m (á)
kdor se ukvarja z rezbarstvom: strop je okrasil rezbar; okvir je dal izdelat rezbarju; rezbar in pozlatar
SSKJ²
rezbaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, namenjen olepšavi, okrasitvi: z rezbarijo okrasiti strop, vrata; tehnično dobro izdelana rezbarija; rezbarija iz slonove kosti
SSKJ²
rínka -e ž (ȋnižje pog.
1. obroč: v strop so vzidane železne rinke / rinka za bika, medveda
2. prstan: natakniti si rinko
SSKJ²
sádrar -ja m (ȃ)
knjiž. mavčar: sadrar je izdelal štukaturni strop
SSKJ²
sájast -a -o prid. (á)
1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom
2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe
3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva
    sájasto prisl.:
    biti sajasto črne barve
SSKJ²
sájav -a -o prid. (á)
1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz
 
star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo
2. poln saj; sajast: sajav plamen
SSKJ²
sídrati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu
2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop
SSKJ²
sídro -a s (ī)
1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
 
ekspr. dvigniti sidro oditi
 
navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki
2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
SSKJ²
sôha in sóha -e ž (ó; ọ́)
1. knjiž. kip1marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha
2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat
 
grad. pokončni tram strešnega povezja
3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora
SSKJ²
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [svetəu̯; svətau̯, druga oblika svətəu̯prid., svetlêjši (é ȃ é; ə̀)
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● 
ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ 
agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
    svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.:
    svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
     
    ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
     
    zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
    svêtli in svètli -a -o sam.:
    vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
SSKJ²
štúkast -a -o prid. (ū)
knjiž. štukiran, štukaturen: štukasti strop
SSKJ²
štukatúra -e ž (ȗ)
um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami
 
um. žarg. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela
 
obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
Število zadetkov: 117