Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
obésiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
Sliko je obesila na zid na hodniku.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.
SSKJ²
obéšati -am nedov. (ẹ́)
1. nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obešati lestence; previdno obešati sliko / obešati perilo na sonce, plašče v garderobo; pren. vse upanje je obešal na eno samo možnost
// usmrčevati tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu: obešati in streljati talce
2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: obešali so mu najtežja dela
// pripisovati, prisojati: niti z besedo se ni dotaknil tega, kar so mu obešali; obešali so mu razne pustolovščine
3. ekspr. govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega: le kdo vam obeša te zgodbe
4. nar. povešati, nagibati: sončnica ponoči obeša cvet; grmi se obešajo čez rob jezera
● ekspr. obešati komu kaj na nos, na ušesa pripovedovati mu, kar se ne bi smelo; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati
    obéšati se 
    1. oprijemati se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal: otroci so se obešali na avtomobil in zgodila se je nesreča; obešati se okrog vratu; pri zvonjenju se je z vso težo obešal na vrv
    2. slabš., z dajalnikom pridruževati se: obeša se družbam v gostilni; vsiljivo se jim obeša
    // iskati pomoč, zavetje: nič ni hotel od nas, ni se hotel obešati na nas; bolje, da se ne obeša nanj
    3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se obeša okrog naše hiše; obešati se po gostilnah
    ●     ekspr. dim se je dvigal pod strop in se obešal na trame legal, sedal; slabš. začela se je obešati na fante, na moške začela se je družiti z njimi; začela si je zelo, vsiljivo prizadevati za njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. obešati se na okna sklanjati se, nagibati se čeznje; ekspr. obešati se komu na pete slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; ekspr. obešati se komu na vrat nadležno iskati pomoč, zavetje pri kom
Pravopis
oblíkovec -vca m z -em (í; ȋ) les. podpreti strop s hrastovimi ~i; pokr. naročje ~ev polen
Pravopis
obókan -a -o (ọ̑) ~ strop
obókanost -i ž, pojm. (ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
obókan -a -o prid.
ki je v obliki oboka
SINONIMI:
knj.izroč. bokast, knj.izroč. zaobočen
Celotno geslo Sinonimni
obókast -a -o prid.
ki ima strop v obliki oboka
SINONIMI:
knj.izroč. svodast
SSKJ²
obókati -am dov. (ọ̄ ọ̑)
1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet
2. zastar. izbočiti: fant je obokal obrvi
    obókan -a -o
    1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
    2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
    ♦     med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala
SSKJ²
obráziti -im nedov., obrážen (ā ȃ) zastar.
1. oblikovati: obraziti kip / obraziti drevesa v parku
// slikati, upodabljati: obraziti na strop prizore iz mitologije
2. izobraževati: učil in obrazil je kmete
Celotno geslo Sinonimni
obróč -a m
predmet v obliki krožnega obodapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. krog1, neknj. pog. rinka
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik ramenski obroč
GLEJ ŠE SINONIM: kolobar, platišče
GLEJ ŠE: kolobar, obkoliti, obkoliti, obstopiti, pas, platišče
SSKJ²
obtŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. s trkanjem preiskati: obtrkati stene in strop rudniškega rova
// med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s trkanjem: zdravnik mu je obtrkal prsni koš
2. otrkati: obtrkati sneg s čevljev; z dlanjo si je obtrkal prašno obleko
Pravopis
obtŕkati -am dov. -an -ana; obtŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ strop rova; zdrav. ~ bolniku prsni koš; ~ sneg s čevljev otrkati
Pravopis
očrnèl -éla -o in očrnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ strop
očrnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
očrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
počrneti: tramovje je sčasoma očrnelo; očrneti od dima / ves obraz mu je očrnel
    očrnèl in očrnél -éla -o:
    očrnel strop; hiša je krita z očrnelo slamo
SSKJ²
okadíti -ím dov., okádil (ī í)
izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
● sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem
    okadíti se 
    postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil
    okajèn -êna -o
    1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo
    2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
Pravopis
okadíti -ím dov. okádil -íla, nam. okadít/okadìt; okajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ meso
okadíti se -ím se (í/ȋ í) Strop se je okadil
SSKJ²
okájati -am nedov. (á)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso
● dim okaja strop ga dela zakajenega
SSKJ²
ometáti5 oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́)
1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid
2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem
    ometán -a -o:
    ometan strop, zid; hiša je že ometana
SSKJ²
opážiti -im dov. (á ȃ)
namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino
    opážen -a -o:
    opažen zid; z lesom opažena soba
Pravopis
opážiti -im dov. -en -ena; opáženje (á ȃ) kaj z/s čim ~ strop s hrastovim lesom
SSKJ²
opréti oprèm dov., opŕl (ẹ́ ȅ) navadno v zvezi z na
1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti roke na mizo, ob kolena
// narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpreti: bolnika sta oprla dva moža / opreti strop z oporami
2. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: opreti sodbo na ugotovljena dejstva; znanstvenik se je v svoji raziskavi oprl na najnovejše izsledke
    opréti se 
    1. prijeti se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: začutila je, da se ji vrti v glavi, zato se je oprla nanj
    // postaviti se v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti se na komolce; opreti se na palico; z roko se je oprla ob rob mize
    2. dobiti pomoč, podporo: v težavah se lahko opre nanj; opri se nase
    opŕt -a -o:
    na palico oprt starec; izjava je oprta na dejstva; gospodarstvo, oprto na težko industrijo
Število zadetkov: 290