Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
trialóg -a [trijalog-] m (ọ̑)
hkratni pogovor med tremi sogovorniki: Institucije so se dogovorile, da bodo s trialogom nadaljevale maja E ← agl. trialogue iz gr. treĩs 'trije' + (↑)(dia)lóg
SNB
tríatlonSSKJ -a [trijatlon] m (ȋ)
športno tekmovanje v treh panogah, navadno v kolesarjenju, plavanju in teku: dolgi triatlon; olimpijski triatlon; Vselej velika udeležba potrjuje, da se lahko udeleži triatlona prav vsakdo, ne glede na starost, telesno težo ali ceno kolesa; potrebni sta le odločitev in kanček zagrizenosti E ← agl. triathlone iz gr. treĩs 'trije' + ãthlon 'boj'
SSKJ
tribunál -a m (ȃ) knjiž. sodišče: sedež tribunala / vojaški tribunal vojaško sodišče
// velika dvorana tribunala / tribunal ga je obsodil na smrt; tribunal sestavljajo trije sodniki sodni zbor; pren. tribunal kritikov
SNB
trígliceríd -a m (ȋ-ȋ) nav. mn.
maščoba v krvi, ki ob povišani vrednosti povzroča arteriosklerozo in povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni: Temna čokolada ne vsebuje mlečnih maščob in zato ne zvišuje ravni holesterola in trigliceridov E ← nem. Triglyceride, agl. triglyceride iz gr. treĩs 'trije' + gliceríd 'ester glicerola in maščobnih kislin' iz (↑)glicerín
SSKJ
tríje tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (ȋ; ẹ̑) 
  1. 1. izraža število tri [3]
    1. a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh zjutraj 3h; čakati od treh do štirih (popoldne) 15h
      // igrati v treh; korakati po tri in tri tako, da so trije v vrsti
    2. b) v prilastkovi rabi: obvlada tri svetovne jezike; tri četrt ure; delajo v treh izmenah; tri tisoč; tri ure hoda; drama v treh dejanjih; po treh letih; pog. naročiti tri vinjake tri kozarčke vinjaka
      // v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / tri dimenzije dolžina, širina, višina
    3. c) v medmetni rabi: daj, skoči, ena, dve, tri; otroci, začnimo: tri, štiri
      // neskl. izraža številko tri: ležati v sobi številka tri; tekma se je končala s tri proti ena / pog. pri matematiki je dobila tri oceno dobro
  2. 2. v zvezi z dva, štiri izraža približnost: spil je dva, tri kozarce soka; v dveh, treh letih si zemlja opomore; počakaj tri, štiri minute
    ●     ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. mi ne živimo kar tako v tri dni brez smisla, cilja; star. pred sodnikom vzdigniti tri prste priseči; ekspr. tako te bom, da boš tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. štel bom do tri, potem pa... izraža opozorilo, da bo prišlo do izvršitve, odločitve v najkrajšem času; ekspr. delati, jesti za tri zelo dosti; ekspr. ena dva tri in že ga ni več v trenutku; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena; preg. za družbo so potrebni vsaj trije
    ♦     lingv. tri pike ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja; trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; šah. skakač na f3; mat v treh potezah; šport. pravilo treh sekund pri košarki pravilo, po katerem noben napadalec ne sme ostati v označenem prostoru pod nasprotnikovim košem več kot tri sekunde
SNB
trílaterálni -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je v zvezi s tremi stranmi; tristranskiSSKJ: trilateralno sodelovanje; Nagrajenec ima posebne zasluge za postavitev trilateralnega kontaktnega biroja na tromeji na Koroškem E ← agl., nem. trilateral ← lat. trilaterālis iz trēs 'trije' + tvor. od latus 'stran, bok'
SSKJ
trinítrotoluén -a m (ȋ-ẹ̑) kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT]
SSKJ
trinítrotoluól -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo
SSKJ
tríperésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima liste, sestavljene iz treh lističev: triperesna deteljica
● ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji
SNB
trís -a m (ȋ)
1. pri pokru kar vključuje tri enakovredne karte: tris kraljev
2. kar se pojavlja v trojčku s sorodnima predmetoma ali pojavnostma: Ker je bila izbira hladnih predjedi pestra, smo se odločili za hladni tris E ← it. tris iz tre 'trije' po zgledu (↑)bís
SNB
trístèbrni -a -o prid. (ȋ-ə̄)
ki se izvaja, pojavlja v obliki, na način treh stebrov: tristebrni sistem; tristebrna struktura; Problem prevelikega števila predpisov bo po njegovem rešil novi tristebrni šolski zakon E iz tríje stèbri
SSKJ
tritól -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola
SSKJ
trobljáj -a m (ȃ) posamezen glas pri trobljenju: trije trobljaji lovskega roga so naznanili konec lova; glasen, zategel trobljaj
SSKJ
tróje štev. neskl. (ọ̑) skupina treh enot
  1. a) pri množinskih samostalnikih: troje grabelj, vil; iti skozi troje vrat / kupiti troje škornje tri pare
  2. b) pri drugih samostalnikih: troje prijateljev; troje oken tri okna
    // troje ti moram povedati tri stvari
    // skupina treh različnih enot: redili so troje živali: kravo, prašiča in kokoši / troje je mogoče: ali so ga ujeli ali je ušel ali se je kje skril; prisl.: vsega je imela po troje; večerjati v troje
    ♦     alp. naveza v troje trije, navezani na isti vrvi
SSKJ
trójen -jna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo
    // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo
  2. 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje
    ♦     kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu
SSKJ
trotíl -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom
SSKJ
tvóriti -im nedov. (ọ̄) knjiž.  
  1. 1. delati, ustvarjati: tvoriti glasove z govorilnimi organi / tvoriti pojme
  2. 2. biti, ustvarjati: skala v strugi tvori jez / lak tvori zaščito / to vprašanje tvori jedro razprave je jedro
  3. 3. sestavljati: odbor tvorijo trije člani
    ♦     geom. stranici tvorita kot 90° delata, oklepata; lingv. tvoriti besede, stavke; mat. tvoriti množice
    tvóriti se delati se, nastajati: na vratu se mu tvori bula
    tvorèč -éča -e: ozadje tvoreče kulise
    tvórjen -a -o: na osnovi dokazov tvorjen sklep; tvorjena beseda
SSKJ
ugásniti -em dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko
    // nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila
  2. 2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko
    // nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja
  3. 3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje
  4. 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
    1. a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli
    2. b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč
  5. 5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov
  6. 6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor
    ugásnjen -a -o: ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah; prim. ugasel
SSKJ
uníčiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
  2. 2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
    1. a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
    2. b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
    3. c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
      // narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
  4. 4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
  5. 5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
    // povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
  6. 6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
    // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
  7. 7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
    1. a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
    2. b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
      ●       ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
    uníčen -a -o: zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
SSKJ
utrudíti in utrúditi -im dov. (ī ú ū) 
  1. 1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: nobeno delo ga ne utrudi; obisk je bolnika utrudil; utruditi vojake z dolgim pohodom; ti trije dnevi so jo zelo, ekspr. do smrti utrudili; od prenapornega dela se je tako utrudil, da je zbolel
  2. 2. povzročiti, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri: delo ob slabi luči utrudi oči; s kričanjem utruditi grlo, pljuča; z napornimi vajami si utruditi mišice
  3. 3. povzročiti pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja: prerekanje z nasprotniki ga je z leti utrudilo / utruditi sovražnika s hitrimi napadi
    // povzročiti pri kom zmanjšanje zanimanja za kaj, naveličanost: ta glasba ga hitro utrudi / utrudil jih je z naštevanjem nepomembnih dogodkov
    utrudíti se in utrúditi se 
    1. 1. zaradi dalj časa trajajoče telesne, duševne dejavnosti priti v stanje zmanjšanja telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: ko so se utrudili, so posedli na travo; konj se je že po nekaj vožnjah utrudil; hitro, preveč se utruditi / duševno, telesno se utruditi
    2. 2. ekspr. postati manj močen, intenziven: njuna ljubezen se je utrudila; tovarištvo se ne utrudi
      ●       ekspr. utrudil se je ponavljati vedno isto naveličal
      ♦       agr. zemlja se utrudi zaradi zaporednega gojenja iste kulture postane manj rodna ali slabo rodna; teh. material, kovina se utrudi zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost
    utrújen -a -o 
    1. 1. deležnik od utruditi: utrujen človek; postati utrujen; utrujene noge; utrujena zemlja; utrujen od hoje; do smrti, na smrt utrujen
    2. 2. ki izraža, kaže utrujenost: utrujen glas; utrujeni koraki; utrujen obraz; utrujen pogled
      ♦       kozm. utrujena koža koža sivkaste barve, ki je izgubila napetost; prisl.: utrujeno reči, pogledati; utrujeno se smehljati; utrujeno hladen pogled; sam.: pomagati utrujenim
Število zadetkov: 105