lekárna -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
magístra -e ž (ȋ)
pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra
pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra
SSKJ²
magistrálen2 -lna -o prid. (ȃ)
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo
SSKJ²
malokŕvnost -i ž (ŕ)
1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti
2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti
// knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti
2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti
// knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
SSKJ²
mazáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike
nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike
- mazáško prisl.:
mazaško zdraviti bolezen
SSKJ²
mazílo -a s (í)
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
SSKJ²
SSKJ²
mísliti -im nedov. (í ȋ)
1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil, vendar ni našel rešitve / skušal ga je naučiti misliti logično misliti, sklepati
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: mislil je na bolečine, ki ga čakajo; vedno misli na domovino; skušal je misliti na kaj drugega; večkrat misli nanjo; mislil je samo na smrt; tudi sam bom mislil na to / ves čas je mislila, kako bo uredila dom premišljevala, razmišljala
2. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: mislila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva se zmotila; mislim, da so dogodki potekali takole; strokovnjaki mislijo, da bo novo zdravilo zelo učinkovito
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: mislim, da tako dejanje ni sramota; mislim, da bi morali te ljudi bolje plačati; vsi mislijo, da so novi predpisi boljši; sprva je mislil, da se mu blede
3. s prislovnim določilom imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: dobro, slabo misli o meni; zdaj drugače mislim o njem
// imeti osebni odnos do česa sploh: večina misli o tem drugače; tudi jaz mislim tako kot ti; dekle misli, kako je lepa; povedal sem mu, kakor sem mislil / kaj pa ti misliš o tem; kaj mislite, koliko bo stalo
4. z nedoločnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža
a) namero, namen: že dolgo sem mislil govoriti z vami; k njemu ne mislim iti; če misliš kupiti blago, povej; ekspr. iz njega misli narediti dobrega človeka; ali že misliš na odhod, na upokojitev / elipt., brezoseb. izlilo se je, kolikor se je mislilo / elipt.: k njemu sem mislil; ali misliš v Nemčijo z letalom; kam pa misliš
b) opravičilo, pojasnilo: nisem te mislil prizadeti, žaliti / elipt.: nič slabega nisem mislil; oprosti, nisem mislil resno; rekel sem, ne da bi bil kaj (drugega) mislil
// pog., nav. ekspr., z nedoločnikom izraža možnost uresničitve česa: ali mislite že kaj kmalu končati; glej ga, vse mi misli pojesti; ta človek se misli čisto zapiti / ali misli še kdo priti
5. v zvezi z reči uvaja
a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: o tem problemu sem govoril, mislim (reči), pisal; kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate / elipt. koliko stanejo, mislim, razglednice
b) povzetek bistvene vsebine povedanega: mislim reči, da nimate prav; s tem ne mislim reči, da lenarimo / elipt. mislim le, da to ni res
6. izraža točno, konkretno določitev predmeta: koga misliš? Očeta mislim, ne tebe; pri tem, s tem mislim njega / saj veš, koga mislim
7. v členkovni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža
a) začudenje, nejevoljo: misliš, da ga ne poznam, kakšen je; ali misliš, da tega ne vem; kaj misliš, da si edina na svetu; seveda sem vzel, kaj pa misliš / kakšen hinavec, kdo bi (si) to mislil; le kaj (si) misliš, da si
b) podkrepitev trditve: to je velik uspeh, kaj misliš; kaj mislite, te nesreče ne bo kmalu prebolel / tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil
● pog. ali misliš že enkrat pospraviti kako da tako dolgo pospravljaš; pospravi; misliti na svojo korist želeti imeti; ekspr. treba je misliti tudi na prihodnost ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. niti, še misliti ni bilo na spanje izraža močno zanikanje; ekspr. ta človek misli na vse je zelo skrben; je zelo previden; ekspr. misliti je treba tudi na svoje zdravje živeti, ravnati je treba tako, da se ne zboli; ekspr. misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; verjela je, da fant misli resno da se hoče poročiti z njo; ekspr. to mi je dalo misliti spremenil sem svoje stališče, odnos; ekspr. naj stori, kakor pač misli izraža nedoločenost, poljubnost, posplošenost; nisem toliko dobil, kot sem mislil pričakoval, upal
1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil, vendar ni našel rešitve / skušal ga je naučiti misliti logično misliti, sklepati
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: mislil je na bolečine, ki ga čakajo; vedno misli na domovino; skušal je misliti na kaj drugega; večkrat misli nanjo; mislil je samo na smrt; tudi sam bom mislil na to / ves čas je mislila, kako bo uredila dom premišljevala, razmišljala
2. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: mislila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva se zmotila; mislim, da so dogodki potekali takole; strokovnjaki mislijo, da bo novo zdravilo zelo učinkovito
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: mislim, da tako dejanje ni sramota; mislim, da bi morali te ljudi bolje plačati; vsi mislijo, da so novi predpisi boljši; sprva je mislil, da se mu blede
3. s prislovnim določilom imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: dobro, slabo misli o meni; zdaj drugače mislim o njem
// imeti osebni odnos do česa sploh: večina misli o tem drugače; tudi jaz mislim tako kot ti; dekle misli, kako je lepa; povedal sem mu, kakor sem mislil / kaj pa ti misliš o tem; kaj mislite, koliko bo stalo
4. z nedoločnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža
a) namero, namen: že dolgo sem mislil govoriti z vami; k njemu ne mislim iti; če misliš kupiti blago, povej; ekspr. iz njega misli narediti dobrega človeka; ali že misliš na odhod, na upokojitev / elipt., brezoseb. izlilo se je, kolikor se je mislilo / elipt.: k njemu sem mislil; ali misliš v Nemčijo z letalom; kam pa misliš
b) opravičilo, pojasnilo: nisem te mislil prizadeti, žaliti / elipt.: nič slabega nisem mislil; oprosti, nisem mislil resno; rekel sem, ne da bi bil kaj (drugega) mislil
// pog., nav. ekspr., z nedoločnikom izraža možnost uresničitve česa: ali mislite že kaj kmalu končati; glej ga, vse mi misli pojesti; ta človek se misli čisto zapiti / ali misli še kdo priti
5. v zvezi z reči uvaja
a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: o tem problemu sem govoril, mislim (reči), pisal; kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate / elipt. koliko stanejo, mislim, razglednice
b) povzetek bistvene vsebine povedanega: mislim reči, da nimate prav; s tem ne mislim reči, da lenarimo / elipt. mislim le, da to ni res
6. izraža točno, konkretno določitev predmeta: koga misliš? Očeta mislim, ne tebe; pri tem, s tem mislim njega / saj veš, koga mislim
7. v členkovni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža
a) začudenje, nejevoljo: misliš, da ga ne poznam, kakšen je; ali misliš, da tega ne vem; kaj misliš, da si edina na svetu; seveda sem vzel, kaj pa misliš / kakšen hinavec, kdo bi (si) to mislil; le kaj (si) misliš, da si
b) podkrepitev trditve: to je velik uspeh, kaj misliš; kaj mislite, te nesreče ne bo kmalu prebolel / tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil
● pog. ali misliš že enkrat pospraviti kako da tako dolgo pospravljaš; pospravi; misliti na svojo korist želeti imeti; ekspr. treba je misliti tudi na prihodnost ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. niti, še misliti ni bilo na spanje izraža močno zanikanje; ekspr. ta človek misli na vse je zelo skrben; je zelo previden; ekspr. misliti je treba tudi na svoje zdravje živeti, ravnati je treba tako, da se ne zboli; ekspr. misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; verjela je, da fant misli resno da se hoče poročiti z njo; ekspr. to mi je dalo misliti spremenil sem svoje stališče, odnos; ekspr. naj stori, kakor pač misli izraža nedoločenost, poljubnost, posplošenost; nisem toliko dobil, kot sem mislil pričakoval, upal
- mísliti si
predstavljati si, zamišljati si: misli si človeka majhne postave; njega sem si mislil drugače / ekspr.: ni si mogel misliti večje nesreče; težko si mislim kaj hujšega / ne morem (si) misliti, da je res verjeti / ta človek (si) misli, da je nenadomestljiv si domišlja
// v členkovni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: lahko si mislim, da ga je bolelo; misli si, koliko smo pretrpeli / kar misli si, nikamor ne boš šla
b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si (lahko) mislim.«
- mislé zastar.:
pomel je oči, misle, da so spet sanje
- mislèč -éča -e:
stopil je k njemu, misleč, da je mrtev; združili so se vsi dobro misleči ljudje
- míšljen -a -o:
mišljeni so zlasti prebivalci mest; mišljeno je bilo, da bi ti šel; dobro mišljeni nasveti; to ni bilo mišljeno kot nekaj trajnega
SSKJ²
mnogotér -a -o prid. (ẹ̑) star.
1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni
2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost
1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni
2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost
SSKJ²
nakapljáti -ám dov. (á ȃ)
s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko; na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska
s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko; na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska
- nakapljáti se
1. s kapljanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: ta vosek se je nakapljal od sveč; čez noč se je nakapljal poln lonec vode
● ekspr. denar sproti zapravijo, če se jim ga kaj nakaplja če ga kaj dobijo, zaslužijo
2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: v gostilno so se počasi nakapljali vsi stari znanci
SSKJ²
odlívek -vka m (ȋ)
1. tekočina, ki se odlije: kuhala je rastline in odlivek prodajala za zdravilo / priliti vodo k prvemu odlivku
2. knjiž. predmet, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu; odlitek: odlivek znanega kipa
// izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulitek: ulivati jeklene odlivke
1. tekočina, ki se odlije: kuhala je rastline in odlivek prodajala za zdravilo / priliti vodo k prvemu odlivku
2. knjiž. predmet, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu; odlitek: odlivek znanega kipa
// izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulitek: ulivati jeklene odlivke
SSKJ²
oficinálen -lna -o prid. (ȃ)
farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline
farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline
SSKJ²
opioíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opioide: opioidni analgetik; izločanje opioidnih peptidov; opioidno zdravilo
nanašajoč se na opioide: opioidni analgetik; izločanje opioidnih peptidov; opioidno zdravilo
SSKJ²
paliatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo, zdravljenje / paliativna oskrba oskrba in opora bolniku in njegovim svojcem v času neozdravljive bolezni
nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo, zdravljenje / paliativna oskrba oskrba in opora bolniku in njegovim svojcem v času neozdravljive bolezni
SSKJ²
poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati
- poskúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale
- poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e:
padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto
SSKJ²
pregrênek in pregrenák -grênka -o in -ó prid. (é ȃ é)
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini
SSKJ²
preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú)
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati
- preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e:
igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino
- preizkúšan tudi preskúšan -a -o:
preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot
SSKJ²
prekápati2 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko
2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom
1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko
2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom
SSKJ²
pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́)
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali
- pretrésen -a -o:
globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno
● pretresen do solz zelo, močno
SSKJ²
priporočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. priporočati: priporočevati komu kako zdravilo / priporočujem vam ga v varstvo
star. priporočati: priporočevati komu kako zdravilo / priporočujem vam ga v varstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 190
Dostopnost