Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
počiti -im dov. počiti, razpočiti se: ſerze od shaloſti ym je hotelu pozhit nedol. ǀ n'hozheta od pyanzhvojna nehat, de bi ſi lih imela ſe sadavit, ali pozhit nedol. ǀ kar nanaglem pozhi 3. ed. ena shila v' njemu ǀ De od shaloſti vaſhe ſerze vam nepozhi +3. ed. ǀ Pyauke imajo to naturo, de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio 3. mn. ǀ Arrius je bil pozhil del. ed. m, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule ǀ zhudu de od velikiga veſſelja ſerze nej v' njemu pozhilu del. ed. s
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Svetokriški
poerbati -am dov. podedovati: ima krajleveſtu poerbat nedol. ǀ Vmarie en Firsht, Syn poerba 3. ed. deshelo ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio 3. mn. zhaſt ǀ leto boleſan je od ſvoih ſtarishih poerbal del. ed. m ǀ ti ſi od tvojh ſtarishih po erbal del. ed. m to Sveto vero ǀ S. Anna je poerbala del. ed. ž zhaſt ǀ Maria Diviza popolnoma je pò erbala del. ed. ž ǀ od Adama, inu Eue vſy ludje ſmò yh poerbali del. mn. m ǀ od nashih ſmò po erbali del. mn. m, blagu, slatù → erbati
Svetokriški
postavljen -a prid. postavljen, položen: praſnik nej poſtaulen im. ed. m, de bi ſe goſtili ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen v'grob poſtaulen im. ed. m ǀ ſeniza tega S. imena je bila tu dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa od Boga poſtaulen im. ed. m/s ǀ nej vedil ali bode na desnizo, ali Levizo na ſodni dan postaulen im. ed. m ǀ Je ſtara navada, od hudizha poſtaulena im. ed. ž ǀ kry na dauri te hishe postaulena im. ed. ž ǀ ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil priti, inu to poſtauleno tož. ed. ž shpisho poshreiti ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni mest. ed. ž ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni zheſs folk poſtauleni im. mn. m ǀ Kakor shiuina v'paku ſo postauleni im. mn. m ǀ dushe pak bodò pod mezh te oſtre pravize boshie v' viza poſtaulene im. mn. ž ǀ de ſi lih vode ſo vishishi poſtaulene im. mn. ž kakor semla ǀ greshna della ſo bile na vago poſtaulene im. mn. ž/s ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene tož. mn. m zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele naprej postavljen 1. ponujen, postrežen: she vezh ym je bilu oſtalu, kakor pak naprei poſtaulenu im. ed. s ǀ vam bodo neprej poſtaulene im. mn. ž takorshne shpishe, de nikoli nebote vezh nebote lakoto terpeli 2. predstavljen, pokazan: sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene im. mn. ž
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
Svetokriški
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
Svetokriški
prijatelj -(n)a/-tlja m 1. prijatelj: velik priatel im. ed. Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ Sim shlishal moj prjatel im. ed., de ſte shelel smano govorit ǀ na mejſti ſvojga priatela rod. ed. Oreſta je hotel umrejti ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna rod. ed. nepotroshtnu ſe je jokal ǀ podvisaj na pomozh tvojmu priatelu daj. ed. ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu priatelnu daj. ed. ǀ Vy povabite eniga priatela tož. ed. v' goſtie ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro, otroke, prjatela tož. ed., sheno ǀ vener je bil njemu odpuſtil, inu sa priatila tož. ed. vſel ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna tož. ed. do vekoma ǀ s' ſvoim Priatelam or. ed. ǀ Iest grem de ſe bom pogouuril s'mojm priatelnom or. ed. ǀ Sta bla dua goſpuda velika priatela im. dv. ǀ Sta bila dua shuleria velika priatelna im. dv. ǀ kakor ſe morebiti moij priateli im. mn. troshtajo ǀ Seſtre, Shlahta, inu Priately im. mn., vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij im. mn. Boshij ǀ Iobavi prijately im. mn. ſo ſe bily preshtrashili ǀ s' nepriatelnu priàtely im. mn. tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ de ſi glih ſo veliki prateli im. mn. Boshij ǀ Shlahta, inu priatelni im. mn. ſò njega kregali ǀ De bi my ſe pofliſali Priatelni im. mn. Boshy ratat ǀ ſlavu je bil vſel od vſih priatelou rod. mn. ǀ ſe more lozhit od shene, od mosha, od otrouk, inu priatelnou rod. mn. ǀ Ti kateri sa sdrauje tuojh Priatelnu rod. mn. ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem Priatelom daj. mn. ǀ je dial k' ſvoim priatlom daj. mn. ǀ v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom daj. mn. ǀ jest hozhem lete moje dobre priatele tož. mn. pohleunu bugat ǀ bò proſsil sa vaſs ſvoje priatéle tož. mn. ǀ nyh shlahto, inu prjatele tož. mn., ena taka velika shaloſt yh je obshla ǀ V' ſvoje Priatelne tož. mn. nema vupajnie poſtavit ǀ nej sta prebivala v'hishi ſvoj per shlahti, inu priatelnoh mest. mn. ǀ ſe taku s' tvojmy priately or. mn. andla ǀ ſe skrie u eno luknio s' ſvojmi priateli or. mn. ǀ tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily or. mn. 2. ljubček, priležnik: terbei de imà kakorshniga prjatela tož. ed., de taiſto taku guanda
Svetokriški
sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
Svetokriški
slabost -i ž slabotnost: kar vasha slabuſt im. ed. nesamore, samore gnada Boshja ǀ Vam ſe sdy velik greh taista ſlabust im. ed. vashe shene ǀ tuoij grehij Kateri nej ſo drugiga KaKor slabust im. ed. tuojga meſsa ǀ ſe je bal de bi is slabuſti rod. ed. zhloveske nemogal vſiga tiga preneſti ǀ ludje od slabuſti rod. ed., inu lakote mertui okuli padaio ǀ zhe is' ſlabuſti rod. ed., ali s'kuſhnave v' greh padete ǀ od velike slabusti rod. ed. kumaj na nogah ſtoy ǀ okuli od ſlabusti rod. ed. ſo padali ǀ Zhe ſi pregreshil is slaboſti rod. ed. zhloveske ǀ kadar is slabosti rod. ed. v'greh ſi padel ǀ kadar s'ſlabusti rod. ed., ali pak s'nemarnosti greshij ǀ kadar greshè s'slabusti rod. ed. nijh nature ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti daj. ed. sanasha ǀ de bi ſe moij ſlabuſti daj. ed., inu proshni poterpeshlivu n'hotel iskasat ǀ od leteh G. Bug ne teria deſſetino tiga poſta, videozh nyh veliko slabuſt tož. ed., inu bolesan ǀ vener mu oſtane ſlabust tož. ed. te k'hudimu nagnene nature ǀ de ſi lih takushno ſlabuſt tož. ed., inu shalost pozhuti ſerzhnu gori ſtopi ǀ Kadar bi ti taisto tuojo slabust tož. ed. tuojo nezhistost ſpovedala ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust tož. ed., inu v' bolesan ſe preobernila ǀ satorai ga je bil sapustil v'niegovj slabuſti mest. ed., de Philistery so ga bily premagali ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino, inu slabuſtio or. ed. obdaniga
Svetokriški
sladkost -i ž 1. sladkost: ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust im. ed. je grenka ǀ O slatkust im. ed. S. Rus. T. ǀ od velike slatkuſti rod. ed. je ſamaknen ǀ od velike ſlatkuſti rod. ed., in troshta je bila ſamaknena ǀ od ſlatkusti rod. ed. dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti rod. ed. ǀ nepozhutio obene slatkoſti rod. ed. v'boshy shlushbi ǀ nje ſerze takorshno slatkuſt tož. ed. pozhuti ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust tož. ed. je pozhutil ǀ Angelzi eno ſuſebno slatkust tož. ed. ſo pozhutili ǀ kaj tedaj s' en trosht, veſſelje, inu slatkoſt tož. ed. pozhutio ǀ Garlu bo tudi pozhutilu eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt tož. ed. ǀ s' slatkustio or. ed. Nebeſko ǀ ſlatkuſti im. mn. ſo grenkuſti ǀ aku vſe tuoje slatkusti im. mn. ſo grenke ratale ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti tož. mn. imela 2. sladkoba: figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt tož. ed., inu moj dober ſat sapuſtilu
Svetokriški
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo: Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga: Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav: sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
Svetokriški
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
Svetokriški
star2 -a prid. 1. star: 120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven: tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
Svetokriški
stresti -em dov. stresti: kadar bi sapovedal de bi ta nagli, inu strashni potreſs imel semlo stresti nedol. ǀ sa shilo tiga bolniga potipa, s' glavo ſtreſſe 3. ed. ǀ veiter vam ſtreſſe 3. ed. ſadje ǀ zhes en zhaſſ peretnize ſtreſeio 3. mn., inu spet zherni rataio ǀ Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil del. ed. m de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ kateru vun is shakla ſtreſſil del. ed. m ǀ nebosh od ſebe ſtreſsil del. ed. m ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli del. mn. m stresti se stresti se: ſe taku od ſtraha ſtreſſe 3. ed., kakor de bi s'Nebeſs v'njega bilu treshilu ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe 3. ed. ǀ semla ſe ſtreſe 3. ed., inu odpre ǀ O semla ſtresiſe vel. 2. ed. O morje preſtrashiſe ǀ semla ſe je bila taku mozhnu ſtresla del. ed. ž
Svetokriški
šestdeset nepreg. štev. šestdeset: kulikajn ſgonzhiszhu je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet im. mn. ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh od devetſtu, inu pedeſset lejt. Mathusalem od devetſtu inu deuet, inu ſeſsedeſset rod. mn. lejt ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik sheſtdeſset tož. mn. lejt vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ ſtu, in ſeſtdeſset tož. mn. mil je bil ſturil po morij
Svetokriški
šolar -ja m učenec, šolar: hozhe regeran biti od S. Joſepha, kakor shular im. ed. od Preceptaria ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga shuleria tož. ed. vidil ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie mejstu v'pakal poſtavil, kakor eniga nepametniga, inu neuredniga shulerja tož. ed. ǀ Sta bila dua shuleria im. dv. velika priatelna ǀ ta ſvejt je shula, my ſmò shularij im. mn. ǀ s'lete S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery im. mn. Chriſtuſhavi ǀ lashniki ſo shulery im. mn., inu Iogri tiga ſatana ǀ Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou rod. mn., inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina, inu od hudizhavih Shulerjou rod. mn. ǀ Je bil enkrat en Shuelmaſter, kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou rod. mn. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom daj. mn. ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras je ſvojm shulerjom daj. mn. ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ Vuzhenik je k' ſvoim Shuleriam daj. mn. rekal ǀ pred ſabo poklizhe ſvoie shularie tož. mn. ǀ vuzhij ſvoie shularje tož. mn. piſsat ǀ Chriſtus bo ſnamy ſturil, kakor s'shulery or. mn. ſturi en Preceptor, ali Mojſter ← srvnem. schuolære < stvnem. schuolāri ← lat. scholāris; → šola
Svetokriški
Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
Svetokriški
troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
Svetokriški
udarjen -a prid. 1. udarjen: Na urat 120. krat je bil udarien im. ed. m 2. prizadet: moj shlushabnik leshy domà od Boshiga shlaka vdarjen im. ed. m ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen im. ed. m ſe nej vupal Christuſa proſsit ǀ Ta reuni s'boshym shlakam vdarjeni im. ed. m dol. zhlovik je ſam per ſebi miſlil ǀ je bil oduſel grehe tiga od Boshiga shlaka udarjeniga rod. ed. m zhloveka ǀ kakor ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga rod. ed. m ǀ Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka vdarienimu daj. ed. m ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam udarjeniga tož. ed. m ži. osdravil ǀ tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga tož. ed. m ži. oſdravit ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom vdarjeniga tož. ed. m ži. ǀ s'Rasbojnikam pohleunu ſe perporozhili, s'tem s'bojshim shlakam udarienem or. ed. m ſe ſgrevali ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh rod. mn. oſdravil ǀ je osdravil s' boshim shlakam udariene tož. mn. m
Število zadetkov: 1930