spodsúti se -sújem se dov., spodsúl se in spodsùl se (ú ȗ)
nar. z usipanjem
a) se poškodovati, uničiti: stena, strop se spodsuje
b) se napolniti: rov se je spodsul
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
stròp strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó)
vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa
// navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine
● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema
♦ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop
vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa
// navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine
● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema
♦ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop
SSKJ²
strôpen -pna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka
♦ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka
♦ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
SSKJ²
stropník in strópnik -a m (í; ọ̑)
navadno vodoraven tram, ki nosi, drži strop: podpreti stropnik s stebrom; pribiti deske na stropnike / lesen, železen stropnik v rudniku
navadno vodoraven tram, ki nosi, drži strop: podpreti stropnik s stebrom; pribiti deske na stropnike / lesen, železen stropnik v rudniku
SSKJ²
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú)
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati
- súkati se
1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti
2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori
// ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim
3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti
4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje
5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni
● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi
- sukáje :
pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral
- sukajóč -a -e:
sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki
- súkan -a -o:
tanko sukana nit
♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
SSKJ²
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [svetəu̯; svətau̯, druga oblika svətəu̯] prid., svetlêjši (é ȃ é; ə̀)
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
- svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.:
svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
● ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
- svêtli in svètli -a -o sam.:
vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
SSKJ²
štórja -e ž (ọ́)
star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
● nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
● nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
SSKJ²
SSKJ²
štukatúra -e ž (ȗ)
um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami
● um. žarg. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela
♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami
● um. žarg. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela
♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
SSKJ²
štukírati -am nedov. in dov. (ȋ)
um. okrasiti s štukaturo, štukaturami: štukirati strop
um. okrasiti s štukaturo, štukaturami: štukirati strop
- štukíran -a -o:
štukirana stena
SSKJ²
tèmen tudi temèn tèmna -o tudi -ó, stil. temán -mnà -ò [təmən] prid., temnêjši (ə̀ ə̏ ə̀; ȃ ȁ)
1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve
2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč
3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba
4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje
// ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost
5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile
6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom
7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek
8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost
● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan
1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve
2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč
3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba
4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje
// ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost
5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile
6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom
7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek
8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost
● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan
- temnó in tèmno prisl.:
temno pobarvati; temno je slutil, kaj ga čaka; temno se spominjati / piše se narazen ali skupaj: temno moder ali temnomoder cvet; nosi temno zeleno obleko / v povedni rabi: postalo je temno; temno je kot v rogu; sam.: oblečen je v temno; v njegovem pogledu je nekaj temnega in prezirljivega
SSKJ²
tervól -a m (ọ̑)
mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
SSKJ²
trám -a tudi -ú m, mn. tramôvi tudi trámi (ȃ)
štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
SSKJ²
trstíka -e ž (í)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
SSKJ²
udírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri
- udirajóč se -a -e:
udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla
SSKJ²
udréti se udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é)
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
// zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
// zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
// spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
// zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
// zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
// spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega
- udréti pog., ekspr., v zvezi z jo
hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah
- udŕt -a -o:
udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči
SSKJ²
ugánjati1 -am nedov. (ȃ) ekspr.
1. delati, početi1: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim
2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom
1. delati, početi1: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim
2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom
- uganjajóč -a -e:
uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala
SSKJ²
upírati -am nedov. (ī ȋ)
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
// imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
// imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih
- upírati se
1. imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag; pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno / s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža
// biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala
2. z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral; aretirani se ni upiral; upirati se roparju; upiral se je s pestmi, z rokami in nogami / pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili / upirati se nasprotniku v igri
// kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil
// kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati
3. s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga: kmetje so se v zgodovini večkrat upirali; upirati se oblastnikom, okupatorjem / osvojene dežele so se upirale
// z besedami, ravnanjem izražati voljo
a) ne ubogati koga: otroci so se staršem vedno bolj upirali; molčal je, ni se upal upirati; upirati se vodstvu
b) ne prenašati, narediti, izpolniti česa: upirati se nasilju, pritisku / upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal / upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi
// izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati
4. nav. 3. os. vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju: mastna hrana se mu upira; vino se mu je začelo upirati
// vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem
5. neovirano, močno sijati: pomladansko sonce se upira skozi šipe / sonce se jim je upiralo v hrbet
6. prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa: upirati se vodnemu toku; s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti / jez se je upiral narasli vodi / snov se upira pritisku
// ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom
7. star. truditi se, prizadevati si: upiral se je, da bi osvobodil roko; upira se in gara za družino
● ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti
- upiráje :
stala je, upiraje roke v boke
- upirajóč -a -e:
upirajoči se narodi; v tla upirajoče se oči
SSKJ²
uslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop
dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop
- uslóčiti se ekspr.
pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica
- uslóčen -a -o:
usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most
SSKJ²
utesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor
// delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval
2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog
// delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje
3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala
4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo
// knjiž. zmanjševati, krčiti1: utesnjevati komu pravice, svobodo
5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje
♦ pravn. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu
1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor
// delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval
2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog
// delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje
3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala
4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo
// knjiž. zmanjševati, krčiti1: utesnjevati komu pravice, svobodo
5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje
♦ pravn. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu
- utesnjujóč -a -e:
utesnjujoč občutek; preveč utesnjujoča vzgoja; utesnjujoče okolje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 297
Dostopnost