Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zakramènt -ênta m (ȅ é)
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost: deliti, prejeti zakramente; krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti / zakrament (bolniškega) maziljenja; zakrament sprave; zakrament svetega rešnjega telesa; zakramenti za umirajoče zakrament sprave, zakrament svetega rešnjega telesa in zakrament (bolniškega) maziljenja
// v zvezi najsvetejši zakrament posvečena hostija, sveto rešnje telo: mašnik z najsvetejšim zakramentom v roki
SSKJ²
založníštvo -a s (ȋ)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu
// založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke
2. ekon., nekdaj proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu
● namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika
SSKJ²
zámož prisl. (ā)
star., v zvezi iti zamož omožiti se: branila se je, da bi šla zamož; njene vrstnice so druga za drugo šle zamož
// v zvezi dati zamož omožiti: kralj je dal svojo hčerko zamož / dali so jo zamož bogatemu snubcu
    zámož -- m
    zakon1: dekle je godno za zamož; dati hčer v zamož omožiti jo
Pravopis
zámož1 -- m, pojm. (á; ȃ) star. zakon: Dekle je godno za ~; dati hčer v ~ omožiti jo
SSKJ²
zaobíti -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í)
hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon
Pravopis
zaobíti -ídem dov. zaobídenje; drugo gl. obiti1 (í) koga/kaj Vojska je zaobšla mesto; ~ zakon obiti
Jezikovna
Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna
Zapis pridevnikov na -ov/-ev oz. -in iz imen v stalnih besednih zvezah

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?

Jezikovna
Zapis zneska 1,50 evrov

Zanima me pravilen številčni zapis za pol evra. Ali to zapišem kot npr. 1,50 EUR ali kot 1,5 EUR? Ali sploh obstajajo kakšna navodila? Če ja, kje?

Prekmurski
zapréjti -prém dov. zapreti: Náto zaprém ocsi moje KŠ 1754, 249; i doli zapré dveri tvoje KŠ 1771, 18; Vráta za ſzebom zaprite SŠ 1796, 18; i vnouge tiſzvéti ſzam jaſz vu temniczo zápro KŠ 1771, 421; i ocsi ſzvoje ſzo zaprli KŠ 1771, 43; pren. Naj tve rane glédam i naj ſze vnyé zaprém BKM 1789, 80; Vſzejm navolám dveri zapré KŠ 1754, 265; tak czejli Nouvi Zákon zapréjo KŠ 1771, 764; Po pozdrávlenyi zapré liſzt KŠ 1771, 610; Zapré vſzejm tvojim mokam vrt BKM 1789, 409; Ar je Boug vſze pod nevernoſzt zápro KŠ 1771, 474
zapréjti se -prém se zapreti se: Csi ſze gli ocsi zapréjo BKM 1789, 388; pren. I potoki zapro ſze SŠ 1796, 169
zapr̀ti tudi zapréti -a -o zaprt: temniczo ſzmo najsli zaprto KŠ 1771, 355; Škripec šteri se glási, či ga v zapretoj roki držimo AI 1878, 32; i obadvá szta notri zaprêtiva AI 1875, br. 2, 2; dveri bi zaprte bilé KŠ 1771, 333; pren. vnabéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Gda je zaprta bila néba KŠ 1771, 177; Ar ſzo zaprta nebéſza BKM 1789, 341
Prekmurski
zaročenjé -á s zaroka: hi'sni zákon példiva .. (zarocsenyé) zCérkvov KOJ 1845, 75
Pravo
zasébna tôžba -e -e ž
Celotno geslo Frazemi
zastáva Frazemi s sestavino zastáva:
izobésiti bélo zastávo, nosíti zastávo [kóga/čésa], nosíti zastávo v čém, razbít kàkor túrška zastáva
SSKJ²
zastópati -am nedov. (ọ̄)
1. biti, nastopati kje
a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v parlamentu narodno manjšino
b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev
c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon
2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga
3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna
♦ pravn. obtožnico zastopa javni tožilec
    zastópan -a -o
    1. deležnik od zastopati: sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo
    2. v povedni rabi biti upoštevan, navzoč: najbolj je zastopana rdeča barva; materinščina ni bila zastopana / publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo
Celotno geslo Vezljivostni G
zaščítiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
Z vodnimi curki so jih zaščitili (pred fizičnimi napadi).
2.
kdo/kaj pravno zavarovati koga/kaj s kom/čim
Sindikat zaščiti koristi delavcev (pred prevelikim izkoriščanjem).
3.
iz avtomobilizma kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
S premazom so zaščitili spodnji del avtomobila (pred rjo).
Celotno geslo eSSKJ
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
SSKJ²
zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ)
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo / knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja / dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila
    zatrjujóč -a -e:
    opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede
    zatrjeván -a -o:
    dokazi za zatrjevana dejstva
Pravopis
zatrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatrjevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj To, kar nam ~uje, ne drži; neobč. Zakon jim ~uje pravico do stavke zagotavlja; Zatrjeval nam je, da je vozil previdno
Pleteršnik
zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — (fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.-Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.-Valj. (Rad).
Prekmurski
zdávati -am nedov. poročati: nebode szmeo zarocsnike v zákon hi'sni zdávati KOJ (1914), 126
Število zadetkov: 1016