Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
visôk -a -o prid.
1.
ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost
SINONIMI:
ekspr. doneben, ekspr. donebesen, ekspr. nebotičen
2.
ki je glede na mogoči razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje
SINONIMI:
ekspr. blazen, ekspr. nekrščanski, ekspr. slan, ekspr. zasoljen, knj.izroč. zaviden, knj.izroč. zavidljiv
3.
v zvezi z zvokom za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune
SINONIMI:
svetel, ekspr. cvileč, ekspr. pronicav, ekspr. pronicljiv, ekspr. tanek
4.
ki je glede na možnosti težko uresničljiv
SINONIMI:
knj.izroč. visokoleteč
GLEJ ŠE SINONIM: domišljav, velik, vzvišen
GLEJ ŠE: nizek, prevzeti se, stati2
Celotno geslo Vezljivostni NG
visòk-ôka -opridevnik
  1. velik navzgor
    • kdo/kaj biti visok koliko
    • , kdo/kaj biti višji od koga/česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  2. številen, obsežen
    • kaj biti višje od česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  3. pomemben, zahteven
    • kaj biti visok za kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
Celotno geslo Etimološki
visȍk -óka prid.
Svetokriški
visok -a prid. 1. visok, velik: je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu: On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik: en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica: Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime Bog: poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
Celotno geslo Kostelski
visok ► ˈvisok viˈsoːka -ȯ prid., primernik ˈviːšjė
Geografija
visôka dolínska pregráda -e -e -e ž
Smučanje
visôka dŕža -e -e ž
Geografija
visôka kultúra -e -e ž
Planinstvo
visôka obláčnost -e -i ž
Geografija
visôka planôta -e -e ž
Čebelarstvo
visôka pódnica -e -e ž
Pravo
visôka pogódbena stránka -e -e -e ž
Geografija
visôka pôlna vôda -e -e -e ž
Geografija
visôka terása -e -e ž
Svetokriški
Visoke pesmi -ih -i ž mn. stvarno lastno ime Visoka pesem: s' beſſedami Viſſokih Peiſſmi rod. mn. ǀ Kakor doli vſamen s'Viſokih Peſsem rod. mn. ǀ V' viſſokih Peiſſmih mest. mn. ſtoy piſſanu ǀ samerkam v 'viſsokijh peſmah mest. mn. ǀ kakor v' viſſokih Peſſmah mest. mn. Neveſta je ſvojmu Sheninu djala ǀ kar shenin v'viſsokjh peiſmah mest. mn. od ſvoje Naveſte pravi ǀ kakor je bila ſturila una dusha v'viſſokijh pejſmah mest. mn. ǀ Katere ſo v'viſokih Peiſsmoh mest. mn. sapiſsane Visôka pésem (SP Vp)
Celotno geslo ePravopis
Visoke Tatre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Visokih Tater množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Evropi
IZGOVOR: [visôke tátre], rodilnik [visôkih tátər]
Pravopis
Visôke Tátre -ih -ter [ər] ž mn., zem. i. (ó ȃ) |najvišji del Karpatov|: v ~ih ~ah
Celotno geslo ePravopis
Visoki Kanin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Visokega Kanina samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [visôki kanín], rodilnik [visôkega kanína]
BESEDOTVORJE: kaninski
Geografija
visôki oblák -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
Visoki Rokav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Visokega Rokava samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [visôki rokáu̯], rodilnik [visôkega rokáva]
Število zadetkov: 112689