Visokousposobljena zaposlitev
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angleški različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev?
Zadetki iskanja
Terminološka
Celotno geslo
Sprotni
Farmacija
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Viš
Predlog
Viša samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [víš], rodilnik [víša]
BESEDOTVORJE: viški
Celotno geslo
Etimološki
vȋš medm.
Pleteršnik
Pleteršnik
SSKJ²
višáva -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. zelo visoko ležeč svet: z višave so gledali v dolino; prvi sneg leži na višavah; hoditi po planinskih višavah / bela cerkvica na višavi hribu, gori
2. prostor, ki je zelo visoko nad zemeljsko površino: zvezde svetijo z višave; letala se dvigajo v višave; pesn. oblaki v sinjih višavah na nebu
♦ rel. slava Bogu na višavah v nebesih
1. zelo visoko ležeč svet: z višave so gledali v dolino; prvi sneg leži na višavah; hoditi po planinskih višavah / bela cerkvica na višavi hribu, gori
2. prostor, ki je zelo visoko nad zemeljsko površino: zvezde svetijo z višave; letala se dvigajo v višave; pesn. oblaki v sinjih višavah na nebu
♦ rel. slava Bogu na višavah v nebesih
Pravopis
višáva -e ž (ȃ) z ~e gledati v dolino; prvi sneg na ~ah; Letala se dvigajo v ~e; pesn. oblaki v sinjih ~ah na nebu
Pleteršnik
višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pravopis
Víšegrad1 -a m, zem. i. (ȋ) |bosenski kraj|: v ~u
víšegrajski -a -o (ȋ)
Víšegrajčan -a m, preb. i. (ȋ)
Víšegrajčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
víšegrajski -a -o (ȋ)
Víšegrajčan -a m, preb. i. (ȋ)
Víšegrajčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
SSKJ²
víšek -ška m (ȋ)
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku
// obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja
// stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone
3. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile; tehnološki višek presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev
4. star. vrh1, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca
5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške
6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek
● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku
// obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja
// stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone
3. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile; tehnološki višek presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev
4. star. vrh1, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca
5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške
6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek
● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
vȋšək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.-Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.-C.; (pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.-Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt (fig.), Jan., nk.
Prekmurski
víšestnost tudi víšešnost tudi víšesnost -i ž
1. oblast: eto sze na zapôved visesznoszti more v-csaszi odrinôti AIP 1876, br. 4, 2; je vöpovêdano, ka pod nyihovo visesztnoszt szlisajôcsi nê vogrszkoga jezika sôlaj sze more vcsiti AIP 1876, br. 4, 7; obadvá országa pod torszkoj visesnoszti sztojita AIP 1876, br. 8, 2
2. visokost, vsemogočnost: Nyegov je Visesnoſzt BRM 1823, 103; ká'ze Tvojo visesnoſzt BRM 1823, 106; de te nyegova visesnoszt Vodila KAJ 1848, 181; Zdâ ládas vu visesnoſzti BRM 1823, 81
1. oblast: eto sze na zapôved visesznoszti more v-csaszi odrinôti AIP 1876, br. 4, 2; je vöpovêdano, ka pod nyihovo visesztnoszt szlisajôcsi nê vogrszkoga jezika sôlaj sze more vcsiti AIP 1876, br. 4, 7; obadvá országa pod torszkoj visesnoszti sztojita AIP 1876, br. 8, 2
2. visokost, vsemogočnost: Nyegov je Visesnoſzt BRM 1823, 103; ká'ze Tvojo visesnoſzt BRM 1823, 106; de te nyegova visesnoszt Vodila KAJ 1848, 181; Zdâ ládas vu visesnoſzti BRM 1823, 81
SSKJ²
višína -e ž (í)
1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po vsej višini obložena z lesom
// oddaljenost od površine, tal v navpični smeri navzgor: letalo je doseglo zaželeno višino; gledati z višine četrtega nadstropja; koča je na višini tisoč petsto metrov / v višini strehe v enaki oddaljenosti od tal kot streha
2. velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: določiti višino davka; temperatura je dosegla določeno višino; predvideti višino pridelka / posojilo v višini enega mesečnega dohodka / višina kazni
3. prostor, ki je visoko nad zemeljsko površino: pasti z velike višine; škrjanec je zletel v višino; v višini, ekspr. višinah je krožila kanja / dimniki se dvigajo v višino / pesn. sinje višine nebo; pren., ekspr. sončne višine slave
4. knjiž. vrh1, vzpetina: vojska je zasedla višine okoli mesta; strme višine; kresovi na višinah / gorske višine
5. publ., navadno s prilastkom stopnja, raven2: gledališče je doseglo evropsko višino; obdržati kondicijo na ustrezni višini; umetniška višina drame
6. lastnost zvoka glede na število nihajev glasilk, strune na sekundo: višino glasu uravnavata glasilki; višina tona
7. lastnost visokega: občudovati višino nebotičnikov / sobe se zaradi višine stropov težko ogrejejo; strah pred višino
● pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; pog. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; publ. nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja na geografski širini Rta dobrega upanja
♦ astron. geocentrična višina zvezde; geogr. absolutna ali nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino; relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; mat. višina razdalja točke od izbrane osnove; višina trikotnika razdalja oglišča od nasprotne stranice trikotnika; šport. skok v višino atletska disciplina, pri kateri se skače v navpični smeri; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko; vet. plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po vsej višini obložena z lesom
// oddaljenost od površine, tal v navpični smeri navzgor: letalo je doseglo zaželeno višino; gledati z višine četrtega nadstropja; koča je na višini tisoč petsto metrov / v višini strehe v enaki oddaljenosti od tal kot streha
2. velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: določiti višino davka; temperatura je dosegla določeno višino; predvideti višino pridelka / posojilo v višini enega mesečnega dohodka / višina kazni
3. prostor, ki je visoko nad zemeljsko površino: pasti z velike višine; škrjanec je zletel v višino; v višini, ekspr. višinah je krožila kanja / dimniki se dvigajo v višino / pesn. sinje višine nebo; pren., ekspr. sončne višine slave
4. knjiž. vrh1, vzpetina: vojska je zasedla višine okoli mesta; strme višine; kresovi na višinah / gorske višine
5. publ., navadno s prilastkom stopnja, raven2: gledališče je doseglo evropsko višino; obdržati kondicijo na ustrezni višini; umetniška višina drame
6. lastnost zvoka glede na število nihajev glasilk, strune na sekundo: višino glasu uravnavata glasilki; višina tona
7. lastnost visokega: občudovati višino nebotičnikov / sobe se zaradi višine stropov težko ogrejejo; strah pred višino
● pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; pog. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; publ. nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja na geografski širini Rta dobrega upanja
♦ astron. geocentrična višina zvezde; geogr. absolutna ali nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino; relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; mat. višina razdalja točke od izbrane osnove; višina trikotnika razdalja oglišča od nasprotne stranice trikotnika; šport. skok v višino atletska disciplina, pri kateri se skače v navpični smeri; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko; vet. plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5081
- 5082
- 5083
- 5084
- 5085
- 5086
- 5087
- ...
- 5635
- Naslednja »
Število zadetkov: 112689
Dostopnost