Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
zmedléti -ím [me in mə] dov. zmedlênje; drugo gl. medleti (ẹ́ í) neobč. ~ od bolezni izgubiti moč, oslabeti; poud. Glasovi so zmedleli |postali malo slišni|
Pravopis
zméšati tudi zmešáti -am dov.; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ barve; ~ cement in vodo; poud. Dekle ga je čisto zmešalo |Zaljubil se je vanjo|; zmešati kaj z/s čim ~ čisto perilo z umazanim; ~ vino z vodo; poud. zmešati komu kaj ~ nasprotniku račune |preprečiti njegove načrte|; ~ zasledovalcem sledi |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|
zméšati se tudi zmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Sladkor in sol sta se zmešala; Strani so se zmešale; zmešati se z/s čim Mleko se je zmešalo z oljem; poud., s smiselnim osebkom zmešati se komu Od hudega se mu je zmešalo |je duševno zbolel|
Pravopis
zmláda čas. prisl. (ȃ) neobč.: ~ se je ukvarjal s športom v mladosti; poznati sodelavca že ~ od mladosti
Pravopis
zmrzál -i [-u̯] ž (ȃ) zavarovati rastline pred ~jo; od zimskih ~i zrahljana zemlja; snov. tajanje ~i na drevju
Pravopis
znoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud.: ~ od žalosti |postati duševno bolan|; Kadar se napije, ~i |postane nerazsoden|; poud. znoreti za kom/čim Znorela je za sosedovim fantom |zaljubila se vanj|; °znoreti koga/kaj Čisto so ga znoreli znorili
Pravopis
znótraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ́) prevleči škatlo ~ z žametom; ~ zapahnjena vrata; Deblo je ~ trhlo; Od ~ so opazovali dogajanje na ulici; Organizacija je bila navzven trdna, ~ pa je vladalo nezadovoljstvo
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
Pravopis
zób1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|
Pravopis
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni
Pravopis
zvabíti in zvábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroka k sebi; poud. ~ nasprotnika v past |prevarati, ukaniti ga|; ~ žival s seboj; poud. zvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |izvabiti|
Pravopis
zvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvábljanje (á) koga/kaj ~ ljudi v mesto; ~ otroke k igri; poud. zvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |izvabljati|
Pravopis
zvéžiti -im dov. -en -ena; zvéženje (ẹ́ ẹ̑) kaj Dež in veter sta zvežila deske
zvéžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Ograja se je od starosti zvežila
Pravopis
zvíti zvíjem dov., nam. zvít/zvìt; zvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ jadra; ~ žico; zviti koga Krč ga je zvil; poud.: Bolezen ga je zvila |mu je povzročila bolečine, težave|; ~ osumljenca, da prizna |prisiliti, pregovoriti|; brezos. Zvilo ga je v črevesju |Začutil je bolečino|; Zvilo ga je od smeha |Zelo se je smejal|; zviti komu kaj ~ razgrajaču roke na hrbtu
zvíti se zvíjem se (í) ~ ~ v klobčič; Vrata so se zvila
Pravopis
ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od a do ~; beseda z dvema ~ema
Pravopis
žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka|
na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne
Pravopis
žaréti -ím nedov. žári -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žarênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Oglje ~i; poud. žareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|; brezos. Na pobočju je žarelo od resja |je močno cvetelo resje|
Pravopis
žehtéti -ím nedov. žêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pregreti kamni ~ijo; poud. žehteti od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
Pravopis
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|
Pravopis
živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se
Pravopis
žúlj -a m z -em (ú; ȗ) ~ na dlaneh; od ~ev raskave roke; poud. živeti od tujih ~ev |od tujega dela|
Število zadetkov: 1099