Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žvála -e ž (á) nav. mn.
1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
Pravopis
žvála -e ž (á) zdrav. |razpoka v ustnem kotu|; konjske ~e brzde
Celotno geslo Etimološki
žvála -e ž
Up. umetnost
žvále žvál ž
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
Celotno geslo Sinonimni
žvéčiti -im nedov.
1.
drobiti z zobmi in mešati s slino
SINONIMI:
pog. čikati, nar. žleviti, nar. žvaliti, knj.izroč. žvekati
2.
kaj imeti dolgo v ustih in gristi
SINONIMI:
nar. gleviti, nar. žleviti, ekspr. žuliti, knj.izroč. žvekati
GLEJ ŠE SINONIM: gristi, jesti, pogovarjati se
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́čiti -ēčim nedov.
Farmacija
žvečljíva kápsula -e -e ž
Farmacija
žvečljíva tabléta -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
žvẹ̑gla -e ž
SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nik] m (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
SSKJ²
žvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
    žvekajóč -a -e:
    žvekajoča zemlja
Celotno geslo Etimološki
žvȅnk žvẹ́nka m
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́nkelj -klja m
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje :
    kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e:
    kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
SSKJ²
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e:
    žvenkljajoči kovanci
Pravopis
žvenkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; žvenkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Drobiž mu pri hoji ~a v žepu
Celotno geslo Sinonimni
žvenkljáti -ám nedov.
narahlo žvenketati
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: žvenketati
Število zadetkov: 112795