Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zasíniti -em dov. (í ȋ) knjiž.  
  1. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: sonce, zarja zasine / ko je zasinil dan, so bili že daleč se je zdanilo
    // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle zasine avtomobil / kot blisk mu zasine rešilna misel nenadoma se je spomni
  2. 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: zasine mu novo upanje
SSKJ
zasivíti -ím dov., zasívil (ī í) knjiž. narediti kaj sivo: oblaki so zasivili dan
    zasivíti se sivo se pokazati: v daljavi se zasivijo stolpi / zasivilo se je jutro
SSKJ
zaspávati -am nedov. (ā) knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: otrokovo dihanje je vse bolj mirno, počasi zaspava / dan za dnem legati, zaspavati, vstajati
SSKJ
zasvetíti in zasvétiti -im dov. (ī ẹ́) začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice
● ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo
// sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja
    zasvetíti se in zasvétiti se 
    1. 1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze
    2. 2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice
      // odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu
      // dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo
    3. 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela
      ●       ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje
SSKJ
zasvetlíkati se -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ī) oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal
// odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu
// postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas
● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je
SSKJ
zasvítati se -am se dov. (ȋ) nav. 3. os.  
  1. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč
  2. 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi
  3. 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval
SSKJ
zatém in zatèm prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju: vrgel se je nanj. Hip zatem je počila puška; najprej sta se pozdravila in šele zatem ga je povabil v hišo; iz hiše se je zaslišal mladosten glas. Kmalu zatem je na prag stopila deklica; namočil ga je dež in dan zatem je zbolel
  2. 2. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu v času; potem: v tujini je najprej doštudiral, zatem pa se je zaposlil
  3. 3. v vezniški rabi, pri naštevanju za dodajanje česa že povedanemu: izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno / država usmerja gospodarski razvoj, zatem skrbi za šolstvo, zdravstvo in obrambo
    // v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zatem ko potem ko: zatem ko je oče odšel, je pozvonilo pri vratih
SSKJ
zatemnéti -ím [təm] dov., zatemnì in zatèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati (bolj) temen: papir na svetlobi zatemni; voda je zaradi močnega dežja zatemnela / oči so mu zatemnele od jeze / knjiž. ko je dan zatemnel, so se prižgale luči ko se je stemnilo
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zaradi oblakov je sonce nenadoma zatemnelo
    // postati manj izrazit: njegova slava je hitro zatemnela
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: ob teh besedah je njegov obraz zatemnel
    zatemnèl in zatemnél -éla -o: od starosti zatemnele slike
SSKJ
zatòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó) ekspr.  
  1. 1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
  2. 2. konec, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
    ●     ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu
SSKJ
zatoníti -tónem dov. (ī ọ́) ekspr.  
  1. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti: sonce, zvezda zatone / sonce je zatonilo za goro
  2. 2. končati se, miniti: dan je zatonil; leto je zatonilo
  3. 3. navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: zatonil je v noč; gledal je za njim, dokler ni zatonil v daljavi
  4. 4. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zatonil je v spanje; zatoniti v žalost / to delo je že zatonilo v pozabo
    ●     ekspr. njegova slava je zatonila je minila; ekspr. zvezda njegove sreče je zatonila prenehal je biti srečen; prenehal je biti uspešen
SSKJ
zaužíti -žíjem dov. (í ȋ) 
  1. 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: zaužiti zajtrk; ves dan ni nič toplega zaužil / zaužiti tablete, zdravilo / razočaran je zaužil strup
  2. 2. star. biti deležen česa; užiti: zaužil je veliko gorja / takrat sem zaužil dosti mraza občutil
    zaužít -a -o: količina zaužitega alkohola
SSKJ
závber [bər] prid. neskl. (á) zastar. lep: zavber dekleta / zavber dan
    závber prisl.: prav zavber jo pozdravi
    ●     zastar. zavber fejst fant zelo
SSKJ
zavrískati -am dov., tudi zavriskájte; tudi zavriskála (í) oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so zavriskali; glasno, močno, prešerno zavriskati; zavriskati na ves glas, ekspr. na vse grlo; zavriskal je, da se je daleč razlegalo
// ekspr. oglasiti se z glasovi, izražajočimi veselje: orgle so zavriskale; preh. violine so zavriskale veselo pesem
// oglasiti se z visokimi, močnimi glasovi sploh: zavriskati od sreče, strahu
● ekspr. sonce je vzšlo in zavriskal je nov dan nastopil je nov dan, ki vzbuja veselje, razigranost
SSKJ
zavrtljáj -a m (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od zavrteti: z vsakim zavrtljajem ročice je bil bolj utrujen / po dveh zavrtljajih se ustaviti
  2. 2. publ., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan; kolo2: odigrati več zavrtljajev; rezultati zadnjega zavrtljaja
SSKJ
zavsédnji -a -e prid. (ẹ̑) nar. navaden, vsakdanji: drugi dan se je oblekla v staro, zavsednjo obleko (F. Bevk)
SSKJ
zaznáti -znám dov. (á ȃ) 
  1. 1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti
  2. 2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili
    // zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje
    // publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek
  3. 3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje
    // na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove
  4. 4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih
  5. 5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju
    zaznáti se star., navadno v zvezi z dan  zdaniti se: komaj se je zaznal dan, so odšli na pot
    zaznán -a -o: ti pojavi niso čutno zaznani
SSKJ
zaznávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. čutno dojemati predmetni svet: gledal je, a ni zaznaval tega, kar je videl; zaznavati barve, hrup, smrad; zaznavati premikanje / s čuti zaznavati; zaznavati svetlobo s celim telesom; čutno zaznavati / uho teh zvokov ne zaznava / rastline zaznavajo pojave v okolju / knjiž. v glavi je zaznaval čuden občutek čutil
  2. 2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotavljati obstajanje česa: zaznavati nevarnost; zaznavati navzočnost koga / v njegovem glasu je zaznaval tesnobo
    // publ. na podlagi določenih pojavov ugotavljati, opažati: v zadnjem času zaznavamo velike spremembe
  3. 3. na določen način kazati obstajanje česa: naprava zaznava tudi šibke tresljaje
    // na določen način ugotavljati obstajanje česa: z napravo zaznavati sevanje
    zaznávati se star., navadno v zvezi z dan  začeti daniti se: prebudil se je, ko se je zaznaval dan / jutro se ni še niti zaznavalo, ko so odšli
    zaznávan -a -o: zaznavana predmetnost; čutno zaznavan
SSKJ
zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ī í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile
    zazoríti se, tudi zazóriti se 
    1. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot
    2. 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja
SSKJ
zdàjci prisl. (ȁ) ekspr.  
  1. 1. zdaj, tedaj: zdajci nekdo narahlo potrka na okno; zdajci se ji obraz razvedri; zdajci stopi slavljenec na oder / zdajci se je ulil dež / se bova učila? Kar zdajci, če si za to / zdajci je bila vsa njena pozornost usmerjena drugam / zdajci se je ustrašil in zbežal nenadoma
    // v medmetni rabi in zdajci, glej
  2. 2. takoj, nemudoma: začel je brati knjigo, a jo je zdajci odložil; zdajci pojdi domov
    ●     ekspr. polovijo konje in zdajci sedijo vsi v sedlu v trenutku; ekspr. zdajci ta dan se je rešil vseh obveznosti prav ta dan; sam.: pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku
SSKJ
zdáljšati -am dov. (ȃ) narediti kaj (bolj) dolgo: zdaljšati krilo, obleko; sence so se zdaljšale / zdaljšati korak; dan se je zdaljšal
    zdáljšan -a -o: zdaljšane sence
Število zadetkov: 1185