Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Pisanje zemljepisnega imena »Rakova jelša«

Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.

Jezikovna
Pisanje zemljepisnega poimenovanja »slovenska Istra«

Vljudno vas prosim za odgovor na spodnje vprašanje, s katerim se ukvarjam že dlje časa in kjer me odgovori lektorjev iz prakse, da je pač raba velike začetnice v porastu (torej Slovenska Istra namesto slovenska Istra), ne prepričajo, ker si tako lahko odgovorim tudi sama.

Zato vljudno prosim za strokovno utemeljitev ene ali druge možnosti, na katero se bom lahko oprla pri nadaljnji rabi male/velike začetnice in še zlasti v debati o tej temi.

In sicer gre za vprašanje v zvezi z rabo male/velike začetnice pridevnika slovenski v nenaselbinskem zemljepisnem imenu, ki označuje slovenski del Istrskega polotoka, to je slovenska/Slovenska Istra.

Menim, da prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega imena, temveč ga zgolj (še) natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijska Koroška.

Proti rabi velike začetnice govori tudi dejstvo, da ne rabimo velike začetnice, ko govorimo o hrvaškem delu Istre, torej zgolj Istra oz. hrvaška Istra ali hrvaški del Istre, ne pa Hrvaška Istra.

Zavedam se, da je pogostost rabe male/velike začetnice v prid slednji, kar si razlagam z močjo prestižnosti, ki jo pač ima velika začetnica ...

Kako se torej odločiti? Je v tem primeru raba lahko utemeljitev za veliko začetnico?

V. T.

Jezikovna
Pisanje zloženk, ki imajo v prvem delu »video..« in »avdio..«

Zanima me, kako se pravilno zapišeta naslednja termina: avdio tehnologija (avdiotehnologija) in video tehnologija (videotehnologija). Skupaj ali narazen?

Jezikovna
Pisanje zloženke »bisernoporočenec/biseroporočenec«

Kako je pravilno: bisernoporočenca ali biseroporočenca? Menim, da je pravilna prva varianta, saj je v SP-ju bisero.. prvi del podr. zlož. V dvomih sem zato, ker marsikdaj v časopisju zasledim bisernoporočenca.

Jezikovna
Pisanje zloženk s kratično sestavino

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Jezikovna
Pisanje zloženk s kratično sestavino: zveza črke in števke

Zanima me, kako pravilno napisati »3-D tehnika", z vezajem ali brez njega?

Jezikovna
Pisanje zloženk s prvo sestavino »kripto«

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna
Pisanje znaka za odstotek

Prosim, če mi pomagate pri zapisu znaka za odstotek (%), in sicer me zanima, ali se piše za številko s presledkom ali brez presledka.

Jezikovna
Pisanje z veliko/malo začetnico programov v izobraževanju odraslih

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

Jezikovna
Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna
Pisanje zveze »po navadi«

Zanima me, kako se pravilno piše: ponavadi ali po navadi?

Jezikovna
Pisanje zvez in zloženk s prislovom »dolgo«

Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?

Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.

Jezikovna
Pisanje zvez z »bio«

Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.
Jezikovna
Pridevnik »schengenski« v različnih besednih zvezah – pisanje z veliko ali malo začetnico

Sicer sem že zasledil vaš krajši odgovor in pojasnila o pravilnem zapisu izraza "Schengen"...vendar sem poskušal najti tudi izčrpnejše pojasnilo okoli pravilnega zapisovanja izpeljank, ki se na navedeni izraz navezujejo...opažam namreč izredno velike razlike pri zapisovanju...torej nekje je isti izraz, v enakem pomenskem kontekstu, zapisan z veliko začetnico, spet drugje z malo začetnico, pri čemer je razlike mogoče zaslediti celo pri zapisovanju znotraj istih objavljenih prispevkov oziroma celo v uradno objavljenih pravnih aktih...opažam, da je dilema glede pravilnega zapisovanja precej prisotna in verjamem, da bodo vaša pojasnila v tej zvezi koristila zelo širokemu krogu uporabnikom.

Torej prosim za pojasnilo o pravilnosti zapisa naslednjih izrazov: "***Schengenski pravni red", "schengenski acquis", "Schengensko območje", "schengenski prostor", "schengenski standardi", "schengenska ureditev", "zunanja meja schengenskih držav", "centralni Schengenski informacijski sistem", "Schengenski izvedbeni sporazum", "Schengenska konvencija"...***.

Jezikovna
Stvarna lastna imena: Pisanje imen in pisanje vrstnih poimenovanj

Če si prav razlagam priporočila za zapisovanje nekaterih stvarnih lastnih imen, jih pišemo z veliko le v primeru, da imamo v mislih njihovo uradno ime, z malo pa, če poimenujemo vrsto nečesa (tudi če med enim in drugim poimenovanjem ni razlike in obakrat uporabimo popolno ime). Ali to drži? Npr. Osnovna šola Franceta Prešerna proti osnovna šola Franceta Prešerna.
Jezikovna
Velika in mala začetnica: Pisanje imen športnih prireditev

Kako je s pisanjem besede FORMULA ENA? Kot model oz. oblika avta se piše z malo začetnico, kaj pa kot naziv tekmovanja. Podobno vprašanje velja za MOTO GP.

Jezikovna
Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnico

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Učenje za pisanje
Pri prevodu članka s področja pisanja v drugem/tujem jeziku (L2) se srečujem s tremi angleškimi poimenovanji: learning to write , writing to learn (tudi writing to learn content ) ter writing to learn language. Learning to write označuje pridobitev pisne kompetence pri usvajanju jezika, writing to learn content označuje usvajanje veščine pisanja, zlasti posebnih zvrsti v okviru stroke, npr. laboratorijskega poročila, writing to learn language pa označuje usvajanje jezika s pomočjo pisanja. Kako bi jih lahko ustrezno poimenovali v slovenščini?
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Število zadetkov: 119