Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poséčki -ov m mn. (ẹ̑)
nar. pojedina po končani košnji: Po starem so bili posečki šumni, z mesom in vinom, z godbo in plesom, prava vaška veselica (F. Bevk)
SSKJ²
práznica -e ž (á)
nar. neumnost, čenča: Koliko besed so bili že raznesli, a so se pozneje izkazale za praznice (F. Bevk)
SSKJ²
prebléščen -a -o prid. (ẹ̑)
nar. bled: Bil je ves prebleščen, obraz se mu je zdaj pa zdaj spačil od bolečine (F. Bevk)
SSKJ²
redaníca -e ž (í)
nar. red2: dekleta, ki so stresala redanice in grabila travo od grmov .. so imela bele predpasnike (F. Bevk)
SSKJ²
rítosnica -e ž (ī)
nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
SSKJ²
sôpot -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ó) nar.
1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka
2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske
3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
SSKJ²
spiránt -a m (ā)
jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik: spiranti f, h, s
SSKJ²
šájevka -e ž (ȃ)
nar. krilo temne barve iz močne tkanine: Šajevko in irhaste hlače – to je človek nosil in nosil (F. Finžgar)
SSKJ²
škrpíca -e ž (í)
knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak)
SSKJ²
trenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hoditi brez cilja, namena: Ko ga je videl tako samega trenkljati po gmajni, se mu je zasmilil (F. Bevk)
SSKJ²
túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko
1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)
SSKJ²
víškati -am nedov. (ȋ)
nar. pestujoč dvigovati: ti si pa vsa očetova; ni čuda, če te je vsako minuto nosil na rokah in te viškal (F. Bevk)
SSKJ²
vrníca -e ž (í)
nar. (posušena) trava prve košnje; seno: v sadovnjakih so bili pokosili vrnico, ki so jo zvečer devali v kupe (F. Bevk)
SSKJ²
zavsédnji -a -e prid. (ẹ̑)
nar. navaden, vsakdanji: drugi dan se je oblekla v staro, zavsednjo obleko (F. Bevk)
SSKJ²
zóbnoústničnik -a m (ọ̄-ȗ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika
SSKJ²
fá -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici:
SSKJ²
fafljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. goreti z zaganjajočim se plamenom: na ognjišču faflja ogenj
2. nerazločno govoriti s prizvokom, ki je podoben glasu f: slabo smo ga razumeli, ker je fafljal
SSKJ²
fês2 -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton f:
SSKJ²
flúor -a in -ja m (ȗ)
kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F: atomi fluora; količina, vsebnost fluora; kalcij, klor in fluor / nasprotniki, zagovorniki dodajanja fluora v pitno vodo, zobne paste; zobna pasta s fluorom
SSKJ²
lídijski -a -o prid. (í)
glasb., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor:
Število zadetkov: 120