róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica]
ETIMOLOGIJA: ↑špaget
- podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in vlaknastim mesom; SINONIMI: buča špagetarica, špagetna buča
ETIMOLOGIJA: ↑špaget
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]
- navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
Celotno geslo
Frazemi
tí Frazemi s sestavino tí:
bíti na tí s kóm/ čím, preíti na tí, príti na tí, tí si [pa] búča, tí si práva búča
bíti na tí s kóm/ čím, preíti na tí, príti na tí, tí si [pa] búča, tí si práva búča
Prekmurski
tìkev -kvi ž buča: Attractorium Tikev KMS 1780, A9b; Tök; tikev KOJ 1833, 176; Tikev pognojeno zemlo lübi AI 1878, 43; nájde Neg’ Glávo kak tikev goulo SŠ 1796, 171
Prekmurski
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
tȋkva -e ž
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Tipologija kvalifikatorjev
Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:
gozd. (gozdarstvo) rel. (religija) zast. (zastarelo) nar. (narečno)
Celotno geslo
Frazemi
tó Frazemi s sestavino tó:
da nikóli tegà, tó je beséda, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó je zráslo na zélniku kóga, tó mu je túrško, tó ne gré v koš kómu, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó preséga vsè mêje, tó so búče, tó so záme špánski kráji, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná
da nikóli tegà, tó je beséda, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó je zráslo na zélniku kóga, tó mu je túrško, tó ne gré v koš kómu, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó preséga vsè mêje, tó so búče, tó so záme špánski kráji, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná
Celotno geslo
eSSKJ
túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...
- 1. moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije
- 1.1. kar spominja na tako pokrivalo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...
SSKJ²
velikánka -e ž (ȃ)
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
vŕv -í ž (ȓ)
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi
Pleteršnik
zagŕliti, -im, vb. pf. 1) erwürgen, erdrosseln, ogr.-M.; z. se, = zadaviti se, C.; — 2) zagrljen, heiser, Cig.; — 3) zagrljèn, -éna, mit einem Hals versehen (von Geschirren): zagrljena buča, Dol.
SSKJ²
znótraj1 prisl. (ọ́)
1. na notranji strani; ant. zunaj1: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
// v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
// v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj
1. na notranji strani; ant. zunaj1: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
// v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
// v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj
SSKJ²
zvalíti -ím dov., zválil (ī í)
1. z valjanjem spraviti
a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča
b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza
2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena
● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se
1. z valjanjem spraviti
a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča
b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza
2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena
● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se
- zvalíti se ekspr.
hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi;
Pleteršnik
zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. (n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.-Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 120
Dostopnost