Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)
Zadetki iskanja
Zanima me, ali gre v naslednjih primerih za pravilno rabo:
komisarka Bratušek
Kopač Mrak je rekla ...
Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.
Zanima me, kakšno je pravilo glede vejice pri zvezi tako kot tudi v naslednjih primerih in ali so v teh primerih vejice pravilno postavljene:
a) V zadnjih tridesetih letih je prav varstvo okolja doživelo znaten razvoj tako v mednarodnem, kot posredno v nacionalnem kontekstu.
b) Čeprav je bilo do zdaj sprejetih mnogo predpisov, tako v mednarodnem, kot nacionalnem pravu, ki se nanašajo na ohranitev okolja, pa se seveda zastavlja vprašanje, koliko se ta v praksi izvajajo in v kolikšni meri dosegajo učinek.
c) Mnogo je bilo že napisanega, pa tudi marsikaj storjenega, pa vendar ob vse večji potrošnji materialnih dobrin kot tudi energentov, je potrebno revidirati tudi možnosti, ki nam jih nudi nova tehnologija za zmanjšanje onesnaženosti in ukrepe, katere tako država, kot lokalna skupnost v okviru tega sprejema.
Zanima me, katera načina zapisa vejice bi bilo treba v spodnjih primerih šteti kot slovnično pravilna:
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
a) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ... b) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ... c) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ... č) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ... d) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
Pri pisanju uporabljam načina, ki sem ju navedel pod 1) in a), saj se opiram na način zapisa, kot ga v svojih odločitvah uporablja npr. Ustavno sodišče RS. Na pravilnost takega načina zapisa bi kazal tudi primer, naveden v odgovoru "Uporaba velike začetnice pri pogodbah" (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/266/uporaba-velike-začetnice-pri-pogodbah). Vendar sem pri branju različnih dokumentov različnih organov našel tudi načine zapisov, ki sem jih navedel kot primere pod 2), 3), 4), 5), b), c), č) in d). Ali je mogoče šteti, da je več slovnično pravilnih zapisov? Zlasti me zanima glede načinov pod 2) in b).
Hvala in lep pozdrav.
Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).
Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?
Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.
Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Kako se pravilno zapiše zaporedje tonov v akordu, kadar to omenimo v besedilu? Na primer: Učenec zaigra akord c1-e1-g1.
Katera od spodnjih možnosti je pravilna (št. 1 naj bi bila izpisana 'podpisano', a obrazec tega ne omogoča)? c1-e1-g1 c1–e1–g1 c1 – e1 – g1
Zanima me, kako je z zapisi s čim, in sicer ali lahko zapisujemo čimprej, čimbolj ipd. V e-pravopisu sem namreč našla zapis čimbolj (pri geslu naturizem), drugega pa ne.
Zanima me, kakšen je standard zapisovanja za primer 1780 leta.
Torej:
- v 1780-ih letih
- v 1780. letih
- v 80. letih 18. stoletja
- v osemdesetih letih 18. stoletja
Kateri zapisi so pravilni? Kateri se preferirajo in kje se preferirajo?
Zanima e, ali ohranjamo naglasna znamenja pri zapisu francoskih toponimov Nouméa in Ouvéa in kako je z zapisom pridevniške oblike: nouméjski ali noumejski? Naglasa sta slovenščini s stališča izgovora popolnoma odveč, v francoščini pa sta nujna, sicer se -e ne bi izgovoril.
Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?
Pri pisanju diplomske naloge sem se znašla v dilemi glede zapisa sestavljenih merskih enot. Zaradi preglednosti sem uporabljala zapis, pri katerem so posamezne merske enote ločene s presledkom (primer: m s). Pri tem sem se oprla na brošuro o mednarodnem sistemu merskih enot (sistem SI), kjer za sestavljene enote dopuščajo zapis množenja s presledkom ali s kratom.
V Odredbi o merskih enotah je določeno: »Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.«
V vseh navedenih primerih je množenje nakazano z znakom »krat«, mene pa torej zanima, če v slovenščini za zapis zmnožka osnovnih enot lahko uporabljamo tudi presledek.
Sta torej pravilna oba zapisa: m ∙ s in m s?
Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ...
Pravopis govori o podrednih zloženkah, v katerih je prva sestavina črka, kratica ali števka: a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur, druga sestavina pa samostalnik.
Zanima me, kako pisati naslednje besedne zveze, ki vsebujejo kratico (oziroma ali so take zveze sploh mogoče):
- tridimenzionalno tiskani izdelki -> 3D-tiskani,
- ... so jih tridimenzionalno natisnili -> ... 3D-natisnili.
Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 16
- Naslednja »