Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
petêlin -ína m (é í) 
  1. 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina
    // šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov
  2. 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin
  3. 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad
    // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin
  4. 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo
  5. 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti
  6. 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a)
    ●     nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije
    ♦     lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans
SSKJ
pobóljšati -am dov. (ọ̑) 
  1. 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati
  2. 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov
    ●     žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene
    pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi
SSKJ
pòindustríjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca
SSKJ
pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í) 
  1. 1. narediti kaj
    1. a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
    2. b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
  3. 3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila
    pokazíti se ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila
    ●     vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo
SSKJ
pokváriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
  2. 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
    // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
  3. 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
  4. 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
  5. 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
    ●     ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo
    pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila
    pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek
SSKJ
popáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine
  2. 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok
  3. 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka
  4. 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera
  5. 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke
    popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel
    popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje
SSKJ
potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. s sunkovitim gibom spraviti
    1. a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
    2. b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival
      // potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
    3. c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti
      // potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
  2. 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
  3. 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
  4. 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
  5. 5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
  6. 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
  7. 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / žarg. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
  8. 8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
  9. 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
  10. 10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
  11. 11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
  12. 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
  13. 13. žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil
  14. 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
  15. 15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč dinarjev
    ●     ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; žarg. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; žarg. potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali
    potegníti se in potégniti se 
    1. 1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
    2. 2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
    3. 3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
    4. 4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
      ●       ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel
    potegnívši zastar.: skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič
    potégnjen -a -o: tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen
SSKJ
potróšniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov
// nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba
♦ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo
SSKJ
prèdindustríjski -a -o prid. (ȅ-ȋ) soc., v zvezi predindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 20 do 200 dolarjev na prebivalca
SSKJ
prešéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki
    // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči
  2. 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje
    prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma
SSKJ
prevzvíšen -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo
  2. 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim
SSKJ
prežláhten -tna -o prid. (á) 
  1. 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino
  2. 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez
SSKJ
príditi1 -im nedov. (í ȋ) ekspr.  
  1. 1. vplivati moralno negativno; kvariti: slaba družba ga pridi; priditi mladino z neprimernim čtivom; otrok se je začel priditi / priditi značaj naroda
  2. 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: tako ohlapno izražanje pridi jezik
    ●     star. ni jim hotel priditi družbe kvariti
    príditi se postajati neužiten, slab; kvariti se: meso se je začelo priditi
SSKJ
prijáteljski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na prijatelje: zvečer se je pri njem zbrala prijateljska družba; prijateljska skupina / prijateljski nasvet; prijateljski odnosi, stiki; prijateljske besede; gojiti prijateljska čustva / do njih je bil zmeraj prijateljski / prijateljska država
    ♦     jur. prijateljski obisk obisk najvišjega državnega funkcionarja zaradi prijateljskega pogovora, posvetovanja; šport. prijateljska tekma tekma, s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev
  2. 2. ekspr. ki vsebuje, izraža naklonjen, prijazen odnos do koga: prijateljski nasmeh, pogled
    prijáteljsko prisl.: prijateljsko ravnati s kom; po prijateljsko se pogovoriti
SSKJ
proletarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala
  2. 2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale
    proletarizíran -a -o: proletarizirani kmetje
SSKJ
razdivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal
  2. 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali
  3. 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale
    razdivjáti se 
    1. 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver
    2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar
    razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica
SSKJ
razigráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce
  2. 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč
    ●     publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati
    razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran
    ●     ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati
SSKJ
razréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred:
  1. a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti
    ♦     šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj
  2. b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja
    razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden
SSKJ
rodóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod
// vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba
♦ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden
SSKJ
spáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos
  2. 2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila
    // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil
  3. 3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico
  4. 4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti
    spáčen -a -o: spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja
Število zadetkov: 288