Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
rúžiti -im nedov., tudi ružíte; tudi ružíla (únar.
1. luščiti: ružiti fižol, kostanj / ružiti koruzo
2. ropotati, rožljati: ružiti po vratih; ružiti z verigami
Celotno geslo Frazemi
séči Frazemi s sestavino séči:
dóber glás séže v devêto vás, [globôko] séči v žèp, ne séči kómu niti do gléžnjev (gléžnja), ne séči kómu niti do kolén, ne séči kómu niti do pêt, séči kómu pod pázduho, séči po zvézdah, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, v sršénovo gnézdo séči
SSKJ²
skléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
● 
miši so sklestile slamo uničile; sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
    skléščen -a -o:
    skleščene veje
têtka têtke samostalnik ženskega spola [têtka]
    1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SINONIMI: ljubkovalno tetica
    2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša
FRAZEOLOGIJA: tetka jesen
ETIMOLOGIJA: teta
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
vróč Frazemi s sestavino vróč:
bíti kot vróče žémlje, hodíti kot máček okrog vróče káše, íti kot vróče žémlje, [kot] vróč kôstanj, [kot] vróč krompír, kováti želézo, doklèr je vróče, obŕzdati vróče gláve, ohladíti vróče gláve, pojésti vróčo júho, prodájati se kot vróče žémlje, skúhati vróčo júho [kómu], vróča gláva, vróča júha, vróča káša, vróča krí, vróča krí se je ohladíla, zakúhati vróčo júho [kómu], zakúhati vróčo kášo
Pravopis
zagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Pes je zagrebel kost; zagrebsti kaj v kaj ~ kostanj v žerjavico; poud. ~ obraz v dlani |skriti|
zagrêbsti se -grêbem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|
SSKJ²
zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
// rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
// povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
// ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
● 
ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj
    zarézati se 
    1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg
    // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča
    2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo
    3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest
     
    ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele
    zarézan -a -o
    1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže
    2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
Pravopis
zbezáti -ám [bə] dov. zbezánje; drugo gl. bezati (á ȃ) koga/kaj ~ kamenček v luknjo; ~ zaspanca s pograda; zbezati koga/kaj iz česa ~ kostanj iz žerjavice izbezati
Geografija
zgódnja jesén -e -i ž
SSKJ²
zlasáti -ám dov. (á ȃ)
prijeti za lase in stresti: fanta je ozmerjal in zlasal; pren., ekspr. veter se je zagnal v kostanj in ga zlasal
    zlasáti se ekspr.
    1. stepsti se: fantje so se zlasali
    2. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zlasata
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
SSKJ²
zvêsti zvêdem dov., zvêdel in zvédel zvêdla, stil. zvèl zvêla (é)
1. knjiž., v zvezi z na omejiti, reducirati: filozofijo je zvedel na načela spoznanja; zvesti stroške na dve postavki
2. knjiž. zapeljati, speljati: zvedel ga je na napačno pot; zvesti otroka v slabo družbo
3. knjiž. spraviti v ljubezensko, spolno razmerje: zvedel ga je z neko mlajšo žensko
4. nar. dolenjsko (uspeti) prodati: zvedel jim je tudi slabše blago / nabirajo maline, kostanj in vse zvedejo v denar prodajo
// omožiti: rad bi zvedel hčer; tako dekle se lahko zvede
SSKJ²
žerjávica -e ž (ȃ)
1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče
2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti
● 
ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren
Celotno geslo Frazemi
žerjávica Frazemi s sestavino žerjávica:
bíti [kot] na žerjávici, górek kot žerjávica, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, kot na žerjávici, pêči kot žerjávica, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošiljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, sedéti [kàkor] na žerjávici, vróč kot žerjávica, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice
Število zadetkov: 115