Zadetki iskanja
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
● miši so sklestile slamo uničile; sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
- skléščen -a -o:
skleščene veje
- 2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša
ETIMOLOGIJA: ↑teta
- 1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
- 1.1. les tega drevesa
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
bíti kot vróče žémlje, hodíti kot máček okrog vróče káše, íti kot vróče žémlje, [kot] vróč kôstanj, [kot] vróč krompír, kováti želézo, doklèr je vróče, obŕzdati vróče gláve, ohladíti vróče gláve, pojésti vróčo júho, prodájati se kot vróče žémlje, skúhati vróčo júho [kómu], vróča gláva, vróča júha, vróča káša, vróča krí, vróča krí se je ohladíla, zakúhati vróčo júho [kómu], zakúhati vróčo kášo
zagrêbsti se -grêbem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
// rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
// povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
// ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
● ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj
- zarézati se
1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg
// ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča
2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo
3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest
● ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele
- zarézan -a -o
1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže
2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
prijeti za lase in stresti: fanta je ozmerjal in zlasal; pren., ekspr. veter se je zagnal v kostanj in ga zlasal
- zlasáti se ekspr.
1. stepsti se: fantje so se zlasali
2. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zlasata
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
1. knjiž., v zvezi z na omejiti, reducirati: filozofijo je zvedel na načela spoznanja; zvesti stroške na dve postavki
2. knjiž. zapeljati, speljati: zvedel ga je na napačno pot; zvesti otroka v slabo družbo
3. knjiž. spraviti v ljubezensko, spolno razmerje: zvedel ga je z neko mlajšo žensko
4. nar. dolenjsko (uspeti) prodati: zvedel jim je tudi slabše blago / nabirajo maline, kostanj in vse zvedejo v denar prodajo
// omožiti: rad bi zvedel hčer; tako dekle se lahko zvede
1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče
2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti
● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren
bíti [kot] na žerjávici, górek kot žerjávica, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, kot na žerjávici, pêči kot žerjávica, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošiljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, sedéti [kàkor] na žerjávici, vróč kot žerjávica, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »