Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
múc -a m z -em živ. (ȗ) ljubk. |maček|
múca -e ž (ȗ) ljubk. |mačka|
múcev -a -o (ȗ) ljubk.
múcin -a -o (ȗ) ljubk.
Celotno geslo Etimološki
mȗc -a m
Celotno geslo ePravopis
muca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
muce samostalnik ženskega spola
ljubkovalno mačka
domišljijski lik
IZGOVOR: [múca], rodilnik [múce]
BESEDOTVORJE: mucin
ZVEZE: muca Copatarica, muca Maca
SSKJ²
múcek -cka m (ȗ)
1. ljubk. maček1mucek leži na soncu in dremlje; črn mucek / okrog mačke je bilo pet (mladih) muckov
2. pog., ekspr. moški, navadno mlad, prikupen, ali otrok: prikupen mucek si / kot nagovor: na svidenje, mucek; o ti moj mucek
Pravopis
múcek -cka m živ. (ȗ) manjš.; ljubk. ~ se prilizuje |maček|; člov., ljubk. |prikupen moški, otrok|
múcka -e ž (ȗ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., ljubk. |prikupna ženska, otrok|
Celotno geslo ePravopis
Muki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mukija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
ime živali
IZGOVOR: [múki], rodilnik [múkija]
BESEDOTVORJE: Mukijev
Pravopis
múliti -im nedov. -èč -éča; -il -íla tudi -ila, -it, múljen -a; múljenje (ú; ú ȗ) kaj Krave ~ijo travo
múliti se -im se (ú; ú ȗ) pokr. dobrikati se, smukati se: okoli, okrog koga/česa Maček se ~i okrog nje
Celotno geslo ePravopis
Muri
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Murija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
ime živali
domišljijski lik
IZGOVOR: [múri], rodilnik [múrija]
BESEDOTVORJE: Murijev
ZVEZE: maček Muri
Planinstvo
múskelfíber -bra m
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti]
    1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
SSKJ²
narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
Pravopis
narepénčiti se -im se dov. -en -ena; narepénčenje (ẹ́ ẹ̑) Maček se je narepenčil; poud. Dekle se je narepenčilo |postalo domišljavo, prevzetno|
SSKJ²
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se 
    nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o:
    nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ²
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
     
    ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o:
    nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
Pravopis
nasŕšiti -im dov. -en -ena; nasŕšenje (ŕ; ŕ ȓ) kaj Maček je nasršil dlako
nasŕšiti se -im se (ŕ; ŕ ȓ) Pes se je nasršil; poud. Ob tej novici se je ves nasršil |vznejevoljil, razjezil|
Celotno geslo ePravopis
Obuti maček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Obutega mačka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [obúti máčək], rodilnik [obútega máčka]
Bovški
omelo gl. maček, omedlo
SSKJ²
ométati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem
// z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje
 
čeb. ometati čebele s satja
2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah
● 
ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi
Pravopis
ométati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ométanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ dimnik; poud. ometati koga po čem Maček jo je z repom ometal po nogah |se jo z mahanjem repa dotikal|
SSKJ²
osmúkniti -em dov. (ú ȗ)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukniti jagode, liste
2. ekspr. oplaziti, oprasniti: veja ga je osmuknila po licu / konja je osmuknil z vajetmi
    osmúkniti se ekspr., v zvezi z ob
    na rahlo podrgniti se: maček se ji je osmuknil ob noge / vsak se je osmuknil obnjo
    osmúknjen -a -o:
    osmuknjene veje
Število zadetkov: 188